Danes je bila na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport novinarska konferenca, na kateri smo predstavili priporočila za izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji, ki so rezultat 2. faze procesa Strategije razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji (angl. Skills Strategy Slovenia). Na novinarski konferenci so poleg ministra za izobraževanje znanost in šport, dr. Jerneja Pikala, bili prisotni tudi namestnica Direktorja za izobraževanje in spretnosti ter vodja Centra spretnosti pri OECD, Montserrat Gomendio, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič ter podžupanja Občine Jesenice, Vera Pintar. Preko video nagovora je prisotne nagovorila tudi evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.

Slovenija je ena od držav OECD v procesu, kjer sodeluje največ resorjev (10), z nacionalno koordinacijo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je vodila Ema Perme. Slovenija je ena od desetih držav doslej, ki je opravila 1. fazo in ena od treh, ki zaključuje 2. fazo. Rezultat prve faze je bilo objavljeno Zaključno poročilo o oceni stanja spretnosti za Slovenijo, z devetimi izzivi, rezultat 2. faze pa Smernice za izvajanje strategije spretnosti v Sloveniji: Izboljšanje upravljanja izobraževanja odraslih, katerih del so omenjena priporočila. V 1. fazi je sodelovalo več kot 100 organizacij in več kot 120 posameznikov,  v 2. fazi, ki je v sodelovanju z OECD potekala od septembra 2017, pa je sodelovalo več kot 70 organizacij in več kot 90 posameznikov.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je poudaril, da moramo končno preiti k dejanjem, pri čemer nam bodo priporočila OECD prišla zelo prav. »V letu 2019 bomo pripravili celostno strategijo izobraževanja odraslih, ki ne bo le strategija našega ministrstva, temveč bo strategija vseh deležnikov.« Ob tem je izpostavil fragmentiranost virov, s katerimi razpolagamo na tem področju, ki niso dobro povezani in ne dajejo sinergij. »Zato moramo sistem bolj smiselno povezati v celoto, ki bo dala rezultate.« Opozoril je tudi na nižje kompetence in veščine odraslih v starostnih skupinah po 45. letu v primerjavi s celotno populacijo, zato je potrebno vanje še posebej vlagati. »Tudi v primerjavi z drugimi državami EU in OECD nam ne gre najbolje, kar nam kaže tudi ta analiza, analiza PIAAC in še nekatere druge analize. Večina nas bo v življenju zamenjala več služb, zato potrebujemo resno dopolnjevanje veščin tudi v odrasli dobi,« je še poudaril minister.

Nekaj poudarkov iz poročila:

• V zadnjem desetletju je delež odraslih v Sloveniji, ki niso vključeni v izobraževanje in usposabljanje odraslih, ostal pri okoli 47 %.
• Ocene pismenosti odraslih so se v zadnjih dveh desetletjih občutno izboljšale, vseeno pa ima v Sloveniji 31 % oseb med 16. in 65. letom še vedno nizko raven bralne in/ali matematične pismenosti.
• Pomembna je boljša razdelitev odgovornosti za spodbujanje in ozaveščanje o izobraževanju odraslih med vlado in ostalimi deležniki.
• Slovenski sistem za izobraževanje odraslih je zelo odvisen od Evropskega socialnega sklada, kar ga izpostavlja tveganjem.
• Potreben je bolj sistematični pristop, s katerim bi si deležniki ustrezno razdelili stroške razvoja spretnosti odraslih in s katerim bi lahko financiranje usmerili tja, kjer bi imelo največji učinek.

Gradiva:

• Povzetek poročila v slovenščini (pdf)
• Poročilo OECD

Video:

OECD je danes, 26. junija 2017, na svoji spletni strani objavil zaključno poročilo o oceni stanja spretnosti v Sloveniji. Slovenija v sodelovanju z OECD zaključuje ocenjevanje stanja spretnosti v okviru projekta Strategija razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji (Skills Strategy) in vstopa v fazo priprave akcijskega načrta.

V ta namen je v Hotelu Union v Ljubljani potekala novinarska konferenca, kjer so poleg ministrice dr. Maje Makovec Brenčič in direktorja direktorata za izobraževanje in spretnosti pri OECD, Andreasa Schleicherja, sodelovali še predstavniki treh ministrstev: Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za finance. Na novinarski konferenci je bil predvajan tudi video nagovor evropske komisarke za zaposlovanje, socialne zadeve, in delovno mobilnost, gospe Marianne Thyssen.

OECD je določil tri prednostna področja ukrepanja v Sloveniji: opolnomočenje aktivnega prebivalstva z ustreznimi spretnostmi za prihodnost, vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja in skupna prizadevanja za okrepitev spretnosti. Določili so jih tako, da so izluščili glavne teme iz mnenj in razprav deležnikov o ključnih izzivih na tem področju ter podrobneje analizirali devet izzivov za Slovenijo. Identificiranih je bilo tudi 9 izzivov za Slovenijo. Za področje razvijanja spretnosti, kar vključuje tudi sistem vzgoje in izobraževanja, sta izpostavljena izziva opremiti mlade s spretnostmi za uspešno delo in kakovostno življenje ter izboljšati ukrepe za razvoj spretnosti odraslih z nižje razvitimi spretnostmi.

Ministrica dr. Makovec Brenčič je med drugim poudarila, da v projektu sodeluje 8 ministrstev in vladna služba, kar kaže na sistematičen in močno povezan pristop k projektu. Kot je poudarila, smo med prvimi državami, ki so vključene v projekt Strategija razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji: »Vlada se je že odločila, da bomo podprli pripravo akcijskega načrta. Upam, da bo tudi tokrat Evropska komisija podprla ta korak. To je pomembno ne le zaradi sofinanciranja, temveč tudi zaradi podpore, da gremo s temi koraki v pravo smer,« je še dejala ministrica.

G. Andreas Schleicher je med drugim poudaril odlično sodelovanje Slovenije z OECD pri tem projektu, kjer je bilo vključenih toliko resorjev in ostalih deležnikov. »To je nujno, saj so spretnosti nekaj, kar zadeva vsakogar. Gre za vlaganje v nas same in našo prihodnost,« je dejal g. Schleicher in dodal, da je Slovenija v zadnjih letih naredila velik napredek na področju razvoja spretnosti, vendar prihodnost predstavlja izziv za vse nas. V nadaljevanju je g. Schleicher predstavil zaključno poročilo in glavne izzive za Slovenijo.

Slovenija je sodelovanje z OECD v projektu pričela konec leta 2015. Poleg resornih ministrstev in vladne službe je v projekt bilo vključenih več kot 120 različnih organizacij iz vse Slovenije. V nadaljnjem procesu sodelovanja z deležniki bomo najprej izluščili najpomembnejša prednostna področja za obravnavo v akcijskem načrtu in oblikovali nabor možnosti sodelovanja različnih politik za razreševanje in iskanje poti izboljšav na ravni urejanja spretnosti v Sloveniji.

Analiza stanja in priprava akcijskega načrta na področju razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji bosta predstavljali podlago za pripravo in implementacijo konkretnih politik za odpravo oziroma zmanjšanje t.i. neusklajenosti med pridobljenimi in potrebnimi spretnostmi, ki jih zagotavlja izobraževalni sistem na eni strani in zahteva slovensko gospodarstvo na drugi strani ter posledično strukturnih neskladij na trgu dela. V večletnem finančnem okvirju 2014-2020 je večji poudarek dan socialni vključenosti in strategiji pametne specializacije, kar zahteva nov pristop in drugačno razporeditev proračunskih sredstev na področju izobraževanja, da bi odgovorili na glavne izzive. Pri tem je pomemben strateški pristop, ki bo prispeval k doseganju ambicioznih razvojnih ciljev, ki pa zahteva vztrajnostni napor za izgradnjo tesnejših povezav med politikami razvoja in uporabe spretnosti ter širšo strategijo gospodarskega in socialnega razvoja države. Projekt Strategija razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji s svojo medsektorsko zasnovo in inovativnim, obsežnim in dinamičnim procesom, premišljeno metodologijo dela tima OECD predstavlja dragoceno priložnost za uresničevanje teh ciljev.

Gradiva:

• Zaključno poročilo (AN)
• Povzetek zaključnega poročila (SLO)

Video:

Videonagovor evropske komisarke Marianne Tyssen