WEB.ACS.SI

Od umetne inteligence in pametnih telefonov do belokranjske pogače, Tomosovih mopedov, petja in plesa – na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje bomo pokazali, da se lahko učimo povsod, na najrazličnejše načine in v vseh življenjskih obdobjih. Od 29. septembra do 1. oktobra bo Cankarjev dom v Ljubljani znova postal prostor srečevanja, povezovanja in novih idej. Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) bo še posebej prazničen, saj bo potekal že 25. leto, njegova rdeča nit pa bo vseživljenjsko učenje. Prireditev je vrhunec celoletnega dogajanja, ki ga je Andragoški center Slovenije (ACS) s projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in gibanjem Lahko.si posvetil starejšim in njihovim priložnostim za učenje in aktivno življenje. Lahko.si vse tri dni festivala Na razstavnem prostoru Andragoškega centra Slovenije in partnerjev v prvem preddverju Cankarjevega doma se boste lahko z nami srečali vse tri dni festivala – prvega in drugega dne med 9. in 18. uro, zadnjega dne pa do 17. ure. Prostor ne bo namenjen le predstavitvi našega dela. Želimo, da postane prostor srečevanja, pogovorov, izmenjave izkušenj in predvsem učenja v praksi. Predstavili bomo svoje aktivnosti in izdelke, ki so povezani z aktivnim staranjem in medgeneracijskim sodelovanjem. Gostili bomo   učeče se. Prejemniki Priznanj ACS bodo z obiskovalci delili svoje izkušnje in navdušenje nad vseživljenjskim učenjem. Obljubljamo, da zanimivih zgodb ne bo zmanjkalo! V sodelovanju s petimi svetovalnimi središči bo obiskovalcem tudi letos na voljo svetovalni kotiček, kjer bodo svetovalci učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih ter jih motivirali za vključevanje tako v formalne kot v neformalne izobraževalne programe. Obiskovalce bodo pričakale različne dejavnosti, promocijska in informativna gradiva ter bralni wellness s knjigobežnico in prostorom za oddih. Predvsem pa bo mogoče vsak dan poskusiti nekaj novega. Od ChatGPT do Tomosa in belokranjske pogače Na festivalskem prostoru Lahko.si bomo pripravili niz praktičnih in sproščenih delavnic, na katerih se boste lahko prepričali, da ima vseživljenjsko učenje veliko različnih oblik. V torek, 29. septembra, bomo na delavnici Moj prijatelj ChatGPT – umetna inteligenca za vsakdan spoznavali, kako nam lahko ChatGPT pomaga pri vsakdanjih opravilih, iskanju informacij, učenju in oblikovanju idej ter kako ga uporabljati premišljeno in varno. V sredo, 30. septembra, bo najprej zadišalo po belokranjski pogači. V dveh terminih bomo skupaj zamesili, oblikovali in spekli tradicionalno belokranjsko specialiteto ter ob tem spoznavali njeno zgodbo in kulturno dediščino. Popoldne bomo na delavnici Telefon, pomagaj mi! – Uporabne aplikacije za vsak dan odkrivali funkcije pametnega telefona, ki nam lahko olajšajo vsakdan – od QR-kod in prevajanja besedila do iskanja poti. Zadnji festivalski dan, 1. oktobra, bomo obudili spomine na legendarne Tomosove mopede. Na delavnici Tomos – moped naše mladosti bomo spoznavali njihovo delovanje, vzdrževanje in svet starodobnikov. Nato bomo festivalsko dogajanje še razgibali z delavnico Zapoj in zapleši z nami!, na kateri bomo skozi ljudsko pesem, ples in preproste folklorne korake odkrivali slovensko kulturno dediščino. Predznanje ni potrebno – dovolj bodo radovednost, želja po druženju in pripravljenost, da poskusimo nekaj novega. Ko se srečata Lahko.si in ZMOREM Na festivalu se bo Lahko.si povezal tudi s kampanjo ZMOREM, ki skozi resnične življenjske zgodbe odpira vprašanja vztrajnosti, prilagajanja, poguma in novih začetkov. Obe kampanji povezuje podobno sporočilo: leta niso ovira za nova znanja, nove izkušnje ali nove začetke. Včasih je dovolj že majhen korak – poskusiti nekaj, česar še ne poznamo, vprašati, raziskati, se naučiti ali svoje znanje predati komu drugemu. Prav takšne priložnosti želimo na letošnjem F3ŽO ustvarjati skupaj z obiskovalci. Tudi dva dogodka ACS Program Andragoškega centra Slovenije bo dopolnila osrednja strokovna okrogla miza, ki bo 29. septembra ob 13. uri. Poseben vrhunec pa bo 1. oktobra ob 13. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ko bomo pripravili nacionalni dogodek za starejše Lahko si zraven!, ki bo s kulturnim programom dokazoval moč vseživljenjskega učenja. S pomočjo navdihujočih zgodb, glasbe in druženja bomo skupaj odkrivali, kako lahko vztrajnost, radovednost, učenje in odprtost za nove izkušnje bogatijo vsakdanje življenje v vseh življenjskih obdobjih. Prireditev bosta povezovala Maja Ratej in Sašo Stare, glasbeno pa jo bosta obogatila multiinstrumentalist Boštjan Gombač in pianist Sašo Vollmaier. Vseživljenjsko učenje lahko doživimo F3ŽO je odlična priložnost, da o vseživljenjskem učenju ne le govorimo, ampak ga tudi doživimo. Lahko se naučimo uporabljati novo tehnologijo. Spečemo nekaj, česar še nikoli nismo. Spoznamo, kako deluje motor, ki nas spominja na mladost. Zaplešemo nove korake. Preberemo knjigo. Se pogovorimo z nekom, ki ga prej nismo poznali. Ali pa svoje znanje in izkušnje predamo naprej. Vse to je učenje. In za nov korak ni nikoli prepozno. Vabljeni, da se nam med 29. septembrom in 1. oktobrom pridružite v Cankarjevem domu. Pridite, da bomo skupaj praznovali moč vseživljenjskega učenja. Ker za učenje nikoli ni prepozno. Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Kdaj ste se nazadnje naučili nečesa novega? Morda ste danes prvič uporabili novo funkcijo na telefonu, v službi našli boljši način za neko opravilo, po ogledu spletnega videa nekaj popravili, preizkusili nov recept ali od nekoga dobili dober nasvet. Verjetno ste se torej učili že danes – čeprav tega morda niste poimenovali učenje. Vstopamo v novo vseslovensko medijsko kampanjo Lahko.si, s katero na Andragoškem centru Slovenije nagovarjamo vse odrasle od 16. leta dalje, posebno pozornost pa letos namenjamo starejšim od 65 let. V središču letošnje kampanje Lahko.si je razmislek o tem, kako pogosto se učimo, ne da bi se tega sploh zavedali. Učenje ni samo šola Učimo se pri delu, doma, med ljudmi, na spletu, zaradi zanimanj in iz izkušenj. Ko nam sodelavec pokaže novo bližnjico v programu. Ko po navodilih na spletu nekaj popravimo. Ko se naučimo uporabljati novo aplikacijo. Ko prvič spečemo kruh, fotografiramo, zaplešemo nov ples ali se znajdemo v situaciji, ki je še včeraj nismo obvladali. Velik del tega je priložnostno učenje – znanje in spretnosti, ki jih pridobivamo ob vsakdanjih dejavnostih, ne da bi se tega posebej zavedali. Raziskava Andragoškega centra Slovenije je opazila še en zanimiv razkorak: za pojem vseživljenjsko učenje je v Sloveniji slišalo 56 % odraslih, celovito pa ga razume le 6 %. Hkrati ugotovitve kažejo, da največ učenja poteka prav priložnostno, in sicer v vsakdanjem življenju. Zato z letošnjo kampanjo ne želimo le govoriti o vseživljenjskem učenju. Ljudem želimo pomagati, da ga prepoznajo in se zavedo vrednosti vsega, česar so se skozi leta že naučili – ter vsega, kar se lahko še naučijo. Učenje nima starostne omejitve Poseben del letošnje kampanje je namenjen starejšim. Nova znanja lahko pomenijo več samostojnosti pri uporabi digitalnih storitev, novo zanimanje, več druženja, samozavesti ali preprosto veselje ob tem, da poskusimo nekaj novega. Računalništvo, fotografija, jeziki, kuhanje, ples, vrtnarjenje, ustvarjanje, šah ali uporaba pametnega telefona – možnosti so zelo različne. Hkrati pa starejši niso le tisti, ki se učijo. Njihovo znanje in življenjske izkušnje so dragocen vir učenja tudi za druge generacije. Vseživljenjsko učenje za boljše življenje – ne glede na leta Lahko.si po vsej Sloveniji Jesenski val kampanje bo v različnih medijih od 7. septembra do 14. oktobra, nekatere tiskane objave pa bodo sledile še do 22. oktobra. Televizijske oglase Lahko.si boste lahko spremljali na TV Slovenija 1 in TV Slovenija 2, POP BRIO, kanalih skupine Planet TV, Casmedia (Discovery Channel, Eurosport 1, Animal Planet, TLC, History Channel, Sportklub, HGTV, Travel Channel) in The Walt Disney Company (STAR Channel, STAR Life, STAR Crime, STAR Movies, National Geographic, 24Kitchen) pa tudi na TV Aktual, TV Veseljak in TV Maribor. Kampanjo boste slišali tudi na radijskih postajah Radio 1, Radio Aktual, Radio City, Radio Koper, Radio Maribor, Radio Murski val, Radio Ognjišče, Radio Veseljak, Koroški radio in Primorski val. Na spletu bodo oglasi, video vsebine in članki Lahko.si prisotni na portalih 24ur.com, Vizita.si, Okusno.je, Svet24.si, Ekipa.svet24.si in Žurnal24.si. Sporočila kampanje boste zasledili tudi v tiskanih medijih, med drugim v Ekipi SN, Salomonovem ugankarju, Obrazih, Svet24, Jani, Lady, reviji Stop, Lizi/Maji, Svet24 PLUS in reviji Pomagaj si sam. Med 21. septembrom in 4. oktobrom se kampanja seli tudi na zunanje oglasne površine: na veleplakate, svetlobne vitrine oz. citylighte, metrolighte, digitalne zaslone in zaslone v trgovskih centrih. Oglasi bodo razporejeni po vsej Sloveniji, od mestnih občin pa do manjših krajev.   Kampanja, ki želi vplivati na naš odnos do učenja Namen projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje je okrepiti splošno zavedanje o pomenu učenja, utrjevati pozitiven odnos do vseživljenjskega učenja in prispevati k večji vključenosti odraslih vanj. Nova znanja in spretnosti nam pomagajo napredovati na osebnem, družbenem in profesionalnem področju ter se lažje odzivati na tehnološke, demografske in druge spremembe sodobne družbe. Lahko.si zato ni le kampanja, ki predstavlja posamezne tečaje in programe. Z večletnim in sistematičnim ozaveščanjem želimo vplivati na dojemanje učenja v Sloveniji in graditi kulturo, v kateri radovednost, pridobivanje novih znanj in razvoj spretnosti spremljajo človeka skozi vse življenje. Zato se ob letošnji kampanji vprašajte: Kdaj ste se nazadnje naučili nečesa novega? Verjetno danes. Na portalu Lahko.si so na enem mestu zbrane navdihujoče zgodbe, informacije in priložnosti za pridobivanje novih znanj in spretnosti po vsej Sloveniji. Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Deveti Nacionalni mesec skupnega branja 2026 (NMSB 2026) bo med 8. septembrom in 11. oktobrom. Z letošnjo temo Branje je veselje se navezujemo na osrednjo temo nacionalnega dneva branja, ki smo ga prvič obeležili letos 5. marca. Veselje ob branju se pogosto rodi v majhnih trenutkih: ko otrok sam izbere knjigo, ko odrasli znova odkrije čas za branje, ko skupina deli zgodbo ali se pogovarja o prebranem. Prav taki trenutki gradijo trajen odnos do branja. Pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki načrtujemo številne dogodke in dejavnosti, s katerimi prispevamo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni, pa tudi v zamejstvu in po svetu. NMSB povezuje vzgojno-izobraževalne in visokošolske zavode, organizacije za izobraževanje odraslih, kulturne ustanove ter številne druge ustanove in organizacije s področja bralne kulture: splošne knjižnice, založbe, knjigarne … ter nevladne organizacije z različnih področij, ki v središče svojega delovanja postavljajo otroke, mladino, starejše in družine oziroma se pri svojem delu srečujejo z različnimi generacijami. Pripravljamo dejavnosti, ki dajejo prednost užitku pred obveznostjo, omogočajo svobodno izbiro bralnih gradiv, povezujejo generacije in skupnosti ter ustvarjajo prijetno in spodbudno bralno okolje brez vrednotenja. Naj bodo to skupna branja, bralni kotički, izmenjave knjig, priporočila, pogovori ali povsem nove, nepričakovane oblike druženja s knjigo. Branje želimo predstaviti kot dejavnost, ki ji bomo z veseljem namenjali čas in pozornost. Nadaljujemo tudi s pobudo 10 minut za branje, ki se je že lani dobro usidrala v številnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Želimo si, da bi se oprijela tudi odraslih: mladih in starejših, staršev, zaposlenih in drugih, saj lahko branje tudi njim prinese veselje in užitek. Dr. Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo, in dr. Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino, sta ob tej priložnosti podprla prizadevanja pobudnikov NMSB za dvig bralne pismenosti in bralne kulture Letošnji nacionalni mesec skupnega branja nam sporoča, da je branje veselje. Govori o tem, da je knjiga zatočišče v bolečini, žalosti in brezupu, da nam prinaša luč upanja v očeh in radosti v srcu. Le knjige nam omogočajo, da se brez vsakih stroškov in dolgega načrtovanja, zgolj in samo z ljubeznijo do lepe, zapisane besede, lahko odpravimo na najbolj skrivnostna potovanja in vstopamo v svetove, v katerih še nikoli nismo bili. dr. Ignacija Fridl Jarc iz izjave Knjiga otroku odpira nove svetove, ga spodbuja k razmišljanju in mu daje prostor za lastno domišljijo. Nacionalni mesec skupnega branja je zato pomembna priložnost, da branje in knjigo še bolj približamo otrokom in mladim ter k branju spodbudimo tudi odrasle. Na ministrstvu se pomena bralne pismenosti zelo dobro zavedamo, zato bomo v prihodnje temu področju namenili še več pozornosti. dr. Borut Rončević iz izjave Častni pokrovitelj NMSB 2026 je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Vabim k obisku spletne strani NMSB, kjer je objavljenih več podrobnosti o dogodkih in koledar.   Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs,si), ACS

Strokovni dogodek v Tednih vseživljenjskega učenja, jubilejni 30. Andragoški kolokvij,  je bil vsebinsko povezan z delno evalvacijo Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO). 2. junija smo se zbrali na Andragoškem centru Slovenije, da bi  razpravljali o spremljanju in izboljševanju pristopov k izobraževanju odraslih v najširšem smislu. Letošnji dogodek ter je ponudil vpogled v nekatere prve preliminarne ugotovitve o izvajanju ReNPIO v prvih letih (2022–2025) referenčnega obdobja. Izhodišče kolokvija je bil razmislek o učinkih izobraževanja odraslih na treh ravneh: individualni, organizacijski in sistemski. Ta konceptualni okvir je omogočil razpravo o dosežkih in izzivih izobraževanja odraslih z različnih perspektiv, od učinkov na posameznika do vprašanj delovanja organizacij in širšega sistema. Poseben poudarek je bil namenjen pomenu spremljanja in vrednotenja kot podlage za načrtovanje nadaljnjega razvoja področja. Osrednji del dopoldanskega programa je bila okrogla miza z naslovom Med ambicijo in realnostjo: izobraževanje odraslih v praksi. V razpravi so sodelovali predstavniki ključnih institucij in izvajalskih organizacij: Teja Dolgan z Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, dr. Nataša Potočnik z Andragoškega centra Slovenije, mag. Gregor Mohorčič s Centra RS za poklicno izobraževanje, Mateja Rozman Amon z Ljudske univerze Radovljica, Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo ter Andrej Jerak iz podjetja Microteam. Razprava je bila usmerjena v presojo dosedanjega izvajanja ReNPIO ter vprašanje, kako se zastavljeni cilji uresničujejo v praksi. Sodelujoči so izpostavili pozitivne trende pri vključevanju odraslih v izobraževanje, hkrati pa opozorili, da velik del odraslega prebivalstva ostaja izven izobraževalnih aktivnosti. Posebno pozornost so namenili vključevanju ranljivih skupin, organizacijskim in finančnim pogojem izvajanja programov ter vprašanju, kako se sistem odziva na potrebe digitalnega in zelenega prehoda. Pomemben poudarek razprave je bil tudi na razkoraku med ambiciozno zastavljenimi cilji in dejanskimi pogoji njihovega uresničevanja. Udeleženci so opozorili, da bo za doseganje ciljev ReNPIO treba krepiti sodelovanje med resorji, razvijati ustrezne podporne mehanizme za izvajalce ter posvetiti več pozornosti skupinam odraslih, ki se v izobraževanje vključujejo redkeje. Kolokvij je tako ponudil pomembno priložnost za strokovno razpravo o prvih ugotovitvah izvajanja ReNPIO in o vprašanjih, ki jih bo treba nasloviti v nadaljnjih fazah njenega spremljanja in evalvacije. Njegova sporočila predstavljajo koristno izhodišče za nadaljnje razmisleke o razvoju sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji. Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

Maja smo se v okviru programa Erasmus+ udeležili študijskega obiska v Sloveniji, osredotočenega na izobraževanje odraslih in vključevanje skupnosti. Organizacije, ki smo jih obiskali in dogodki, ki smo se jih udeležili v štirih dneh, so nam ponudili celovit vpogled v temeljno načelo: učenje ne obstaja kot ločen sistem, temveč živi in diha v skupnosti. Ob tej izkušnji nisem razmišljala toliko o tem, kaj v Sloveniji počnejo, temveč predvsem o tem, kako to počnejo in komu je vse to namenjeno. Učenje se začne tam, kjer so ljudje Prva obiska v Slovenski Bistrici in Radečah sta nas popeljala naravnost v središče dogajanja Tednov vseživljenjskega učenja v manjših lokalnih okoljih. V Sloveniji učenja ne praznujejo neopazno ali zgolj za zidovi ustanov, temveč ga ponesejo med ljudi. 20. maja je po vsej državi potekala Parada učenja, na katerih je učenje stopilo v ospredje in postalo skupno doživetje. V Slovenski Bistrici je bila Parada učenja namenjena celotni skupnosti: sodelovali so otroci, odrasli in starejši. Učenje je potekalo skozi praktične dejavnosti, med drugim ustvarjalne delavnice, masaže in prikaze s področja varnosti, na voljo pa so bili celo mirni kotički, kjer so se obiskovalci lahko zavestno ustavili, si odpočili in nabrali novih moči. Ta raznolikost je ustvarila okolje, v katerem je lahko vsakdo našel nekaj zase. Pozneje istega dne smo v Radečah doživeli, kako lahko učenje zaživi v celotnem mestu. Glavna ulica se je spremenila v festivalsko prizorišče, skupnost pa je bila hkrati organizator in udeleženec. Ljudje so z drugimi delili svoje znanje, učenje pa je spontano vznikalo iz pogovorov in skupnega delovanja. Dan je okrepil občutek pripadnosti in pokazal, da učenje ni obveznost, temveč način povezovanja ljudi. Sistem, ki nudi podporo Ena od prednosti Slovenije niso le živahne lokalne skupnosti, temveč tudi način, kako so te podprte na nacionalni ravni. Andragoški center Slovenije (ACS) zagotavlja strateški okvir in komunikacijsko podporo ter vzpostavlja mrežo partnerstev, ki spodbuja vseživljenjsko učenje po vsej državi. Vloga Andragoškega centra Slovenije močno presega zgolj koordinacijo. Sooblikujejo razpravo o učenju na nacionalni ravni – zakaj je pomembno, koga naj doseže in kako ljudi spodbuditi k vključevanju. To vključuje vseslovenske medijske kampanje in dejavnosti po vsej državi v času Tednov vseživljenjskega učenja in Parade učenja, pripravo komunikacijskih gradiv, sodelovanje z lokalnimi partnerji, predvsem pa stalen dialog. Še posebej nas je navdušil človeški pristop. Čeprav ACS deluje na nacionalni ravni, je bilo delovanje centra vse prej kot oddaljeno ali birokratsko. Pogovori so se osredotočali na resnične ljudi, njihove dejanske potrebe in praktične rešitve. Med drugim so se dotaknili vprašanja, kako doseči ljudi, ki sami nikoli ne bi iskali priložnosti za učenje, ali kako doseči, da bi bilo učenje prvi korak k pozitivni spremembi in ne šele zadnja možnost. Zdi se, da v Sloveniji nacionalni sistem ne deluje ločeno od lokalnih skupnosti, temveč v sodelovanju z njimi. To lokalnim organizatorjem daje občutek gotovosti – pri iskanju rešitev niso prepuščeni sami sebi, hkrati pa imajo dovolj svobode za samostojno delovanje. To ravnovesje je postalo še očitnejše med obiskom Javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana. Tu je v središču učenja posameznik – njegove potrebe, možnosti in ritem. Učenje je praktično, prilagojeno posamezniku in pogosto tesno povezano z vsakdanjim življenjem, pa naj gre za učenje jezika, razvijanje digitalnih spretnosti ali pridobivanje kompetenc, povezanih z delom. Posebno pozornost namenjajo odraslim z manj razvitimi temeljnimi zmožnostmi, priseljencem pa tudi mladim, ki svojo življenjsko pot še iščejo. Center Rog – prostor, ki ustvarja priložnosti Eden najbolj navdihujočih je bil zagotovo obisk Centra Rog v Ljubljani. Gre za izjemen primer, kako je mogoče mestni prostor uporabiti za spodbujanje učenja in razvoja. Nekdanja tovarna koles je bila ob podpori občine skrbno prenovljena in preoblikovana v sodoben večnamenski center. Pri tem so ohranili njen industrijski značaj ter ga povezali s sodobno arhitekturo in premišljenimi rešitvami. Nastalo je okolje, ki je hkrati navdihujoče in prijetno. V Centru Rog se srečujejo različni svetovi. Prostori za rokodelstvo, oblikovanje in tehnologijo se prepletajo z odprtimi prostori za sodelovanje in učenje, knjižnico ter prostori za zagonska podjetja in ustvarjalce. Mesto je tako pridobilo okolje, ki spodbuja k ustvarjanju, eksperimentiranju in osebnemu razvoju. Učenje se tu odvija spontano, skozi dejavnost. Ljudje ne prihajajo le po znanje, temveč ga tudi ustvarjajo, delijo z drugimi in navdihujejo drug drugega. Učenje tako postaja del osebne in poklicne rasti. Obisk me je spodbudil k razmišljanju o tem, kako pomembno vlogo ima pri učenju fizično okolje. Ko prostor ljudi vabi k sodelovanju, ti spontano postanejo aktivni. Mladinski center – odgovornost in priložnosti z roko v roki Nazadnje so nas popeljali v mladinski center Baza, kjer smo spoznali navdihujoč primer spodbujanja mladih k dejavnemu vključevanju v skupnost. Center deluje v nekdanji tovarni sladkorja, ki je bila prav tako prenovljena ob podpori občine. Mladim med 15. in 29. letom ponuja številne navdihujoče priložnosti. Če želijo dejavno sodelovati pri dejavnostih centra, se morajo najprej včlaniti. To pa prinaša tudi odgovornost – od njih se pričakujejo prostovoljstvo, pomoč pri organizaciji dejavnosti in dejavno sodelovanje v skupnosti. V zameno dobijo priložnost, da predlagajo svoje projekte in zamisli. Če se izkažejo za izvedljive, prejmejo podporo mentorja in pogosto tudi finančna sredstva za njihovo uresničitev. Pri tem pridobivajo izkušnje z vodenjem projektov, sodelovanjem in prevzemanjem odgovornosti. Center sodeluje tudi s prostovoljci, ki opravljajo vlogo mentorjev in svetovalcev. Mladim zagotavljajo usmerjanje in podporo v času, ko se številni soočajo z vse več izzivi na področju duševnega zdravja. Tak model spodbuja samostojnost in samozavest. Mladi niso zgolj udeleženci, temveč tudi soustvarjalci. Učijo se skozi izkušnje, te pa jih pripravljajo na prihodnost. V čem smo si različni in česa se lahko naučimo? Slovenija se od Estonije ne razlikuje bistveno, vendar je v pristopu k učenju mogoče opaziti nekaj pomembnih razlik. Učenje je bolj vidno, skupnosti so vanj dejavneje vključene, neformalno učenje pa je prepoznano kot naravni del izobraževalnega prostora. Še posebej očitno je bilo, da v središču učenja niso programi ali strukture, temveč ljudje in njihove izkušnje. Za spodbujanje učenja je izkoriščena vsaka priložnost – od dogodkov na mestnih trgih do ustvarjalnih centrov in mladinskih organizacij.  Ta učna mobilnost nam ni ponudila že pripravljenih odgovorov, je pa odprla številna vprašanja in nas spodbudila k razmišljanju. Slovenija nam je pokazala, da je učenje lahko prijetno in vidno ter da lahko pomembno prispeva k povezovanju skupnosti. Včasih niso potrebne velike spremembe. Dovolj je, da ustvarimo prostor – tako fizični kot miselni – kjer se lahko ljudje srečujejo, izmenjujejo ideje in se učijo drug od drugega. Učenje se ne začne vedno v učilnici. Pogosteje se začne preprosto – s srečanjem. Zahvaljujemo se Andragoškemu centru Slovenije (ACS). Učna mobilnost je potekala v okviru programa Erasmus+ v obliki sledenja na delovnem mestu, za koordinatorje izobraževanja odraslih pa jo je organizirala ETKA Andras. Jaanika Tappo (jaanika.tappo@tln.lib.ee), koordinatorka izobraževanja odraslih v Talinu in vodja knjižnice Tallinn Liivalaia

Novo znanje, zanimive izkušnje, druženje in priložnosti, da poskusimo nekaj novega – vse to prinašajo letošnji regijski dogodki Lahko.si. Štirje so že za nami, šest pa jih od septembra do oktobra prihaja na različne konce Slovenije. Posebno pozornost letos namenjamo starejšim odraslim (65+), saj za radovednost in učenje ni starostne omejitve. V projektu Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje tudi letos skupaj z regijskimi koordinatorji in lokalnimi partnerji pripravljamo dogodke Lahko.si zraven. Tako želimo vseživljenjsko učenje približati ljudem tam, kjer živijo. Zakaj? Ker učenje ni samo učilnica ali tečaj. Učimo se tudi takrat, ko prvič poskusimo nekaj novega, poslušamo izkušnjo drugega, usvojimo novo spretnost, se vključimo v pogovor ali posvetimo dejavnosti, za katero prej nismo imeli časa. Regijski dogodki so zato predvsem priložnost, da učenje doživimo – skozi srečevanja, delavnice, pogovore, kulturo, gibanje in druženje. Štirje dogodki so že za nami, šest jih še prihaja Spomladi so se obiskovalci Lahko.si že srečali na štirih dogodkih po Sloveniji. Utrinke in zgodbe z njih lahko poiščete med našimi novicami in dogodki. Jeseni pa nadaljujemo – od Bele krajine prek Sevnice, Krasa, Postojne in Ajdovščine vse do Jesenic. Septembra začenjamo v Črnomlju 8. septembra se bomo srečali na Gradu Črnomelj, kjer tamkajšnja knjižnica pripravlja prireditev Starati se aktivno. Dogajanje bo preplet osebnih zgodb, plesa, humorja in umske telovadbe, po zaključku pa bo čas tudi za sproščeno druženje. Dogodek že z naslovom sporoča pomembno misel: leta niso razlog, da bi nehali raziskovati, se povezovati in odkrivati nove stvari. Grad Črnomelj, 8. 9. 2026Več o dogodku V Štanjelu o dragocenem znanju in izkušnjah 20. septembra se selimo na Kras, kjer Društvo Samooskrbni.net na Gradu Štanjel pripravlja Festival samooskrbe. Rdeča nit dogodka lepo povzema tudi bistvo vseživljenjskega učenja: ko se srečajo izkušnje in novo znanje. Poleg predavanj se boste lahko udeležili različnih delavnic ali pa čas namenili izmenjavi izkušenj, pogovoru in povezovanju. Grad Štanjel, 20. 9. 2026Več o Festivalu samooskrbe V Postojni bomo dokazali, da še vedno rastemo Mesec bomo zaključili 30. septembra v Kulturnem domu Postojna, kjer Zavod Znanje Postojna pripravlja dogodek Še vedno rastem. Osrednji gost bo psiholog in predavatelj dr. Aleksander Zadel, program pa bo vključeval tudi okroglo mizo o prihodnosti učenja odraslih in interaktivne učne stojnice. Naslov dogodka nosi sporočilo, ki ga želimo širiti tudi z gibanjem Lahko.si: osebna rast se ne konča pri določeni starosti. Kulturni dom Postojna, 30. 9. 2026Zavod Znanje Postojna Oktobra še Jesenice, Sevnica in Ajdovščina Že naslednjega dne, 1. oktobra, Ljudska univerza Jesenice organizira Smenj priložnosti za aktivna zrela leta na treh lokacijah (Jesenice, Kranj in Radovljica). Predstavili bodo pestro ponudbo aktivnosti, programov in priložnosti za druženje v tretjem življenjskem obdobju. 8. oktobra nas skupaj s KŠTM Sevnica čaka dogodek z zgovornim naslovom Reset 65+ v Večgeneracijskem centru Posavje+, enota Sevnica. Udeleženci bodo dan začeli s tai čijem, nadaljevali z biblioterapijo in jogo na stolu, čas pa bo tudi za sproščeno druženje in povezovanje. Eden od vrhuncev dogodka bo pogovor Klemna Bunderle z Mojco Fatur, avtorico knjige Zdrava. Letošnji niz regijskih dogodkov bomo sklenili 21. oktobra v Ajdovščini, kjer Ljudska univerza Ajdovščina pripravlja dogodek Lahko sem zraven. Nastopili bodo nastopili dr. Sanela Banović, dr. Željko Ćurić in Sonja Šinigoj. Podrobne programe bomo sproti objavljali na Lahko.si in na spletnih straneh organizatorjev. Lahko.si zraven – ker je vedno mogoče odkriti nekaj novega Včasih je za nov začetek dovolj že majhen korak: da pridemo med ljudi, prisluhnemo zanimivi zgodbi, nekaj prvič preizkusimo ali nekaj novega odkrijemo. Prav takšni trenutki nas opomnijo, da je učenje del vsakdanjega življenja. Pomaga nam ohranjati radovednost, samostojnost in povezanost z drugimi ter odpira nove možnosti za kakovostno in dejavno življenje. Zato preverite, kateri dogodek vam je najbližji, in pridite po navdih! Lahko ste radovedni. Lahko poskusite nekaj novega. Lahko ste zraven. Projekt vodi Andragoški center Slovenije, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz ESS+. Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Konec šolskega leta prinese občutek zaključka. Učbenike pospravimo, ocene zaključimo in spričevalo zaokroži še eno leto učenja in odraščanja. A ocene ne povedo, katero pomembno življenjsko izkušnjo je posameznik pridobil. A za tem, kar lahko zapišemo v obliki ocene, se skriva še marsikaj – vse tisto, kar se v otroku gradi nekoliko bolj potihem, z vsakodnevnimi izkušnjami. Izobraževanje namreč ni le pridobivanje znanja pri posameznih šolskih predmetih. Je tudi pot, na kateri se otroci učijo poslušati, sodelovati, sprejemati drugačnost, vztrajati, ko ne gre, in znova poskusiti. Na tej poti gradijo spretnosti, utrjujejo veščine, odnose in samozaupanje – vse tisto, kar nekoč postane njihova notranja opora. Prav zato si na Ljudski univerzi Jesenice v Večgeneracijskem centru Gorenjske+, prizadevamo, da so poletne šole za otroke 1. triade več kot le prijetna popestritev počitnic. Na Jesenicah, v Žirovnici in Kranjski Gori jih izvajamo že vrsto let. So priložnost, da otroci v drugačnem, sproščenem okolju nadaljujejo, utrjujejo in nadgrajujejo tisto, kar spoznavajo in razvijajo med letom – znanje, spretnosti, odnose in zaupanje vase. Z ustvarjanjem, gibanjem, raziskovanjem in druženjem z vrstniki lahko svoje izkušnje preizkusijo na nove načine ter ob tem prepoznajo, koliko se lahko naučijo tudi takrat, ko imajo občutek, da se samo igrajo. Učijo se čakati na drugega, pomagati, poslušati, sprejeti poraz, se veseliti prijateljevega uspeha. Učijo se samostojnosti, odgovornosti in tega, da skupnost nastaja iz majhnih dejanj vsakega posameznika. Prav te življenjske veščine pomagajo življenje narediti prijaznejše, bogatejše in bolj smiselno. Izobraževanje pušča številne sledi – ne le tistih, ki jih otroci zapišejo na papir, temveč tudi tiste, ki se bodo skozi leta prelivale v njihove misli, odnose in odločitve. Morda otroci ne bodo znali povedati, česa vsega so se naučili na poletni šoli. A bodo znali bolje sodelovati, malo bolj zaupati vase, lažje stopiti naproti drugemu in pogumneje poskusiti znova ter vztrajati. In prav v tem je vrednost takih izkušenj. Danes so morda le majhen korak, droben trenutek v otroštvu, nekoč pa lahko postanejo del njihove notranje opore. Kajti temelji za življenje se ne gradijo naenkrat. Nastajajo počasi, iz odnosov, izkušenj, spodbud in majhnih zmag. Katarina Bertoncelj (katarina.bertoncelj@lu-jesenice.net), LU Jesenice

Približno 16 odstotkov delovno aktivnih oseb v Sloveniji je tujih državljanov. Njihova struktura, tako kulturna kot jezikovna, je vse bolj raznolika. Razmere na trgu dela kažejo, da se bo ta trend nadaljeval in še krepil. Še kako na mestu je zato vprašanje, ali splošni jezikovni tečaji zadostujejo za razvoj jezikovnih zmožnosti, ki jih zaposleni potrebujejo v konkretnih delovnih situacijah. Ali lahko priseljenci, predvsem tisti, ki prihajajo iz jezikovno bolj oddaljenih okolij, dovolj hitro in dovolj dobro usvojijo znanje slovenščine, ki ga potrebujejo, da svoje delo opravljajo varno, učinkovito in dostojno? Kako podpreti učenje jezika prav tam, kjer se ta vsak dan uporablja – pri delu? S temi vprašanji se v okviru naloge Jezik na delovnem mestu ma Andragoškem centru Slovenije ukvarjamo že nekaj let. Oblikujemo različne predloge, ki pa za zdaj še niso prerasli v širše uveljavljene rešitve. Znanje jezika delovnega okolja pomeni več kot le zmožnost sporazumevanja. Omogoča varnost, samostojnost, učinkovitost, pripadnost in odpira možnosti za poklicni razvoj. Pred kratkim smo v delovni skupini zbrali in povezali predloge za nadaljnji razvoj področja. Zaključno gradivo je objavljeno v Digitalni bralnici ACS. Izhajali smo iz praktičnih izkušenj in odgovore iskali celostno. Razmislek je obsegal različne elemente – od dostopnejših informacij in svetovanja za delodajalce do razvoja programov in gradiv, prilagojenih konkretnim delovnim okoljem, ter različnih oblik podpore učenju ob delu. Predlogi zato pozornost namenjajo vlogi kadrovskih služb, vodij, mentorjev in sodelavcev pri jezikovnem vključevanju zaposlenih ter pomenu motivacije, pripadnosti in možnosti za poklicni razvoj. V nadaljevanju vključujejo še učinkovitejše nagovarjanje delodajalcev, na srednji rok pa odpirajo razmislek o sistemskih pogojih in spodbudah, ki bi omogočili trajnejši razvoj področja. Učinkovit model učenja jezika na delovnem mestu bo lahko zaživel le, če bo vsak od deležnikov prevzel svoj del odgovornosti: zaposleni za dejaven pristop k učenju, delodajalec za ustvarjanje spodbudnega okolja za učenje in uporabo jezika, stroka pa za razvoj kakovostnih programov in orodij, prilagojenih konkretnim potrebam zaposlenih in delovnih okolij. Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

Kmalu po zaposlitvi na Ljudski univerzi Jesenice sem ugotovila, kako raznoliko je delo v okviru projekta Večgeneracijski center Gorenjske+. Poleg organizacije različnih izobraževanj soustvarjamo priložnosti za vseživljenjsko učenje, povezovanje in vključevanje ljudi različnih generacij. Še posebej me je razveselilo, da sem dobila priložnost tudi stopiti v učilnico in prevzeti vodenje začetnega tečaja italijanščine. Po poklicu sem profesorica angleščine in sem v preteklosti poučevala predvsem otroke ter mladostnike. Zato sem začetni tečaj italijanščine za skupino starejših udeležencev začela z nekaj negotovosti in veliko radovednosti. Začela sem z mislijo, da bom jaz tista, ki bo predajala znanje. Odšla pa sem z občutkom, da sem se tudi sama veliko naučila. Navdušili so me iskrena motivacija mojih tečajnikov, njihova vztrajnost in veselje do učenja. Nihče ni bil tam zato, ker bi moral biti – vsi so prišli zato, ker so si želeli novega znanja. Usvajanje slovničnih pravil in besedišča je ponudilo veliko možnosti za povezovanje z vsakdanjim življenjem. Navdihnila me je tudi pripravljenost udeležencev za delitev njihovih izkušenj, življenjskih zgodb in modrosti. Tečajniki so bili navdušeni nad izkustvenim učenjem, igro vlog in uporabo digitalnih učnih pripomočkov za učenje tujih jezikov, kot sta Quizlet in Kahoot!. Ta tečaj me je spomnil, da učenje ni nikoli enosmerno. Znanje res prenašamo učitelji, a navdih pogosto dobimo od udeležencev. Jeseni bomo nadaljevali z učenjem italijanščine, novih srečanj se zelo veselim.  Manca Rupnik (manca.rupnik@lu-jesenice.net), LU Jesenice

Kako otroku pomagamo vstopiti v svet jezika, zgodb in branja? Kako v času zaslonov, razpršene pozornosti in hitrega življenjskega tempa ohranjamo branje kot pomembno življenjsko veščino? In kako lahko vrtci, šole, knjižnice ter družine skupaj ustvarjamo okolje, v katerem otroci odraščajo ob besedah, zgodbah in pogovorih? Na vsa ta vprašanja smo v četrtek, 27. avgusta, skušale odgovoriti članice uredniškega odbora spletne strani za družinsko pismenost na strokovnem srečanju Kako vzgojiti bralca v času zaslonov? Organiziral ga je Andragoški center Slovenije v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Osvetlile smo pomen branja od najzgodnejšega otroštva. Predstavile smo konkretne pristope k spodbujanju jezikovnih spretnosti, pripovedovanju, poslušanju in branju od prvih otrokovih dni pa vse do pozne starosti. Razmišljale smo o pomenu branja v 21. stoletju ter njegovem vplivu na kritično mišljenje, razumevanje in interpretacijo sveta. Predstavile smo sodobna spoznanja o vplivu družbenih sprememb na branje, pomenu kakovostnih jezikovnih izkušenj v zgodnjem otroštvu. Izpostavile smo vlogo družine, vrtca, šole in knjižnice pri razvoju bralnih navad. Posebno pozornost smo namenile vprašanjem, kako otrokom približati knjige, kako razvijati besedni zaklad in pripovedovanje. Želele smo posredovati načine za prikaz branja kot prijetne in povezovalne dejavnosti, ki otroke in odrasle bogati bolj, kot jih bodo lahko zasloni kadarkoli. Dr. Sabina Fras Popović je osvetlila branje kot kompleksno, večplastno dejavnost, ki se v sodobnem družbenem kontekstu pomembno preoblikuje. Izpostavila je vpliv digitalizacije, pospešenega tempa življenja in fragmentacije pozornosti na bralne navade ter razumevanje besedil. Poudarila je, da je branje zavestna odločitev posameznika, ki jo je treba v sodobnem času aktivno in nenehno izbirati, negovati in razvijati. Osredotočila se je na razvijanje in krepitev razumevanja, da je branje veselje, zato bi moral izobraževalni sistem poleg obveznih vsebin spodbujati predvsem branje za užitek in to pri vseh predmetih. Mag. Barbara Hanuš je predstavila različne literarne zvrsti, s pomočjo katerih prve korake v svet branja lahko uspešno opravijo tudi otroci s slabšim besednim zakladom. Skupaj z njo smo iskali odgovore na vprašanja, kako vzgojitelji in učitelji spodbujajo poslušanje, branje, pogovor o prebranem in različne ustvarjalne dejavnosti po branju. Razmišljali smo, kaj lahko v vrtcih in šolah storimo, da bi starši v vsakdanje življenje vpeljali več branja in da bi branje zaznavali kot prijetno dejavnost, ki krepi povezanost z otroki. Dr. Barbara Baloh je odgovarjala na vprašanje, kako otrok postopoma vstopa v svet jezika, podob, zvoka in zgodb. Izpostavila je pomen skupnega branja, pogovora, pripovedovanja in vsakodnevne jezikovne interakcije v družini. Predstavila je sodobna spoznanja o zgodnjem jezikovnem razvoju, razvoju besedišča in večkodni pismenosti ter pomen kakovostnih jezikovnih izkušenj v obdobju zgodnjega otroštva. Te so povezane s slikanicami, zlasti tistimi brez besed, ritmom, glasom in pripovedjo pri razvoju otrokovega razumevanja, domišljije in sporazumevalne zmožnosti. Kot urednica sem predstavila spletni portal Družinska pismenost, ki na enem mestu združuje vsebine, nasvete, ideje in priporočila, kako uvajati več pismenosti v družinski vsakdan. Družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki se zgodijo v domačem okolju. Z njimi poleg bralne pismenosti krepimo tudi matematične, naravoslovne, medijske ter digitalne spretnosti vse od prvih otrokovih dni dalje. Poleg dejavnosti, ki jih starši lahko skupaj z otroki izvajajo doma, boste na portalu našli tudi priporočila za branje kakovostne literature, dejavnosti splošnih knjižnic na področju krepitve družinske in bralne pismenosti. Članicam uredniškega odbora sta se na odru pridružili tudi Maja Kenda iz Mestne knjižnice Kranj in Sanja Selinšek iz domače, ptujske knjižnice. Tako so obiskovalci spoznali kompetenčne vsebine, ki jih izvajajo v osrednji gorenjski knjižnici, in programe družinske pismenosti, ki jih izvaja ptujska knjižnica. Dogodka se je udeležilo več kot 50 vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in drugih strokovnih delavcev, ki želijo prispevati k ustvarjanju spodbudnega jezikovnega in bralnega okolja. Želja organizatorjev je bila, da bi udeleženci spoznanja in nove informacije, ki so jih dobili na dogodku, predali tudi svojim kolegom, še posebej pa staršem, katerih otroke izobražujejo. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS