WEB.ACS.SI

Kako načrtovati in izpeljati kakovostno izobraževanje odraslih na daljavo? Kaj vse je treba predvidevati in upoštevati, ko se npr. del izobraževanja odvija v živo, del na daljavo ali v hibridni obliki, udeleženci pa del obveznosti opravijo samostojno v spletnem učnem okolju? Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) bomo 16. septembra začeli z izvedbo 24-urnega programa Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Za vključitev v program je na voljo še nekaj prostih mest. Program je zasnovan praktično, izveden bo v kombinirani obliki. Udeleženci bodo spoznali značilnosti in didaktična načela izobraževanja na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Podrobneje se bodo posvetili digitalni preobrazbi izobraževanja, didaktičnim vidikom načrtovanja in izpeljave izobraževanja na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Poglobili se bodo v metode dela v spletnem učnem okolju, podporo udeležencem pri spletnem in samostojnem učenju ter načine vrednotenja znanja. Pomemben del programa bo namenjen prenosu pridobljenega znanja v prakso. Udeleženci bodo preizkusili izbrana spletna orodja in pripravili primer aktivnosti za udeležence v svojem programu. Predvsem bodo v programu korak za korakom izdelali svoj izvedbeni načrt za kombinirano obliko izobraževanja, ki ga bodo lahko uporabili pri nadaljnjem delu. Usposabljanje bo potekalo od 16. septembra do 23. oktobra: 15 pedagoških ur v živo na ACS v Ljubljani, 3 ure na daljavo po Zoomu in 6 ur samostojnega dela v spletni učilnici Moodle. Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo v spletnem katalogu KATIS do 2. septembra oziroma do zapolnitve prostih mest. Program je namenjen organizatorjem izobraževanja odraslih, učiteljem, svetovalcem, mentorjem, tutorjem in drugim strokovnim delavcem, ki sodelujejo pri načrtovanju in izpeljavi izobraževanja odraslih. Program izvajamo v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si) in mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), obe ACS

Aprila letos se je šest mlajših odraslih udeležencev neformalnih izobraževalnih programov UPI – ljudske univerze Žalec v okviru programa Erasmus+ odpravilo na učno mobilnost v Španijo. Zanje je bila to priložnost pridobiti novo znanje, osebnostno rasti ter razvijati samozavest, jezikovne in medkulturne kompetence. Udeležence sva spremljali Biserka Neuholt Hlastec in Mihaela Anclin ter z veseljem opazovali njihov napredek. Take izkušnje potrjujejo, da ima izobraževanje odraslih pomembno vlogo pri opolnomočenju posameznika in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Učenje brez meja Prva dneva smo preživeli v Barceloni, kjer smo obiskali šolo za odrasle Comunitat d’Aprenentatge Verneda-Sant Martí. Spoznali smo vključujoče učno okolje, ki temelji na prostovoljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju ljudi različnih narodnosti. Ob raziskovanju Barcelone in arhitekturne dediščine Antonija Gaudíja smo krepili tudi medkulturne kompetence ter spoznavali lokalno okolje in kulturo. Nova znanja in nova samozavest Drugi del mobilnosti je potekal v Reusu pri partnerski organizaciji Dom Spain. Udeleženci so skozi ustvarjalne aktivnosti raziskovali svojo učno pot, osebne vrednote in cilje, oblikovali osebni ikigai plakat, sodelovali v izmenjevalnici znanj ter s pomočjo umetne inteligence pripravili podkast. Mobilnost je obogatil tudi obisk praznika svetega Jurija (Sant Jordi), kjer smo doživeli bogato kulturno dogajanje in znamenite katalonske človeške stolpe – castells. V okviru projekta Erasmus+ smo v Španiji raziskovali koncept ikigai, razmišljali o svojih življenjskih izkušnjah, vrednotah in ciljih ter odkrivali, kako lahko svoje sposobnosti uporabimo v prihodnosti. Posebno doživetje je bilo pisanje pisma sebi v prihodnosti. Spodbudilo nas je k razmisleku o osebni rasti, sanjah in načrtih za prihodnost. Poleg izobraževalnih dejavnosti smo občudovali tudi lepote Španije – njeno bogato kulturno dediščino, čudovito arhitekturo, slikovite ulice ter prijetno sredozemsko vzdušje, ki je naše doživetje Erasmus naredilo še bolj nepozabno.« Yuliia Koshel, udeleženka mobilnosti Erasmus+ Domov se nismo vrnili le z lepimi spomini, temveč tudi z novimi znanji, prijateljstvi in dragocenimi izkušnjami. Udeleženci so okrepili samozavest, postali bolj odprti za nove izzive ter pridobili dodatno motivacijo za nadaljnje vključevanje v vseživljenjsko učenje. Prav to je največja vrednost mednarodnih mobilnosti – posameznikom pomagajo odkrivati lastne potenciale in širiti pogled na svet. Biserka Neuholt Hlastec (biserka.neuholt@upi.si), UPI – LU Žalec

Spletno dostopna znanstvena monografija Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo je ob izkušnji s sušo zanimivo branje. Pravzaprav je ACS na sušo opozoril že pred časom, in sicer v monografiji Krhka ravnotežja, kjer na t. i. kamnu lakote s Trnovske planote piše “Ne blu XVII Tednu deshja”. Mimogrede – letošnja suša traja (komaj) osem tednov. Naslovnica monografije o suši, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, kaže še en kamen lakote. Na Dolenjskem mimoidočemu sporoča: “U lejte 1834 je bla huda Susha.” Suša je hidrološki in meteorološki pojav. Njene sistematične obravnave so se lotili na Inštitutu za novejšo zgodovino in npr. opozorili, da po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, večinoma na dnu rek obstajajo t. i. kamni lakote. Sporočajo, da je, ko reka usahne tako zelo, da so vidne skale na njenem dnu, življenje na svojem robu. Dvanajst prispevkov v omenjenem zborniku obravnava sušo v Sloveniji kot reden pojav. Analize posameznih suš in njihovih posledic so umeščene v zgodovinski kontekst. Različni viri in obravnave dajejo knjigi pestrost in globino. Za urednico, dr. Dunjo Dobaja, pestrost prispevkov ni bila enostaven izziv, bralcu pa je morda prav zato zanimiva, čeprav gre za znanstveni vir. Nenazadnje nas nagovarja v luči samospraševanja o osebnem in institucionalnem upoštevanju napovedi spremenjenega podnebja, ki se uresničujejo. Smo za svoj dopust prispevali kaj ogljika v ozračje? Kolikšen je prispevek novih oken ACS k zmanjšani porabi energije? Ali npr. Koliko šest gabrov, posajenih pod našo stavbo prispeva k hlajenju in zadrževanju vode na področju BTC? Morda res malo, a bolje kot nič. Urednica je umestila zbornik v zbirko Vpogledi. V Predgovoru nas opozori, da “se suša razvija postopoma in potuje skozi vodni krog, kar je vzrok za več vrst suš”. Pove nam tudi, da “najzgodnejši zabeleženi primer katastrofalne suše na današnjem slovenskem prostoru sega v leto 638” in da “viri poročajo še o dveh ekstremnih dogodkih daleč v preteklosti, in sicer leta 1000 in 1132, ko so velike reke povsem presahnile. Za leto 1132 so ohranjena pričevanja, da sta se posušili reka Drava in Mura. Suša je povzročila lakoto, bolezni in smrti”. Avtorji analizirajo različna pomanjkanja, ki nastopajo kot posledica suš, tudi požare, ki so tudi pri nas vse resnejši in ob katerih lahko govorimo o pomanjkanju varnosti. Izobraževalci odraslih na področju trajnostnosti postavljamo več stopnih kamnov v prihodnost. Med njimi je razumevanje odziva na spremembe okolja. Narava je zanimivo učno okolje, hkrati pa so z njo povezane tudi potrebe odraslih, že pregovorno izhodišče vsakršnega našega dela. V tej luči vabimo k branju prispevka Samoučinkovitost odziva na sušo. Pilotna analiza stališč odraslih do suše ter njihova samoučinkovitost na str. 209–229. Njegovi avtorici sva sodelavki ACS, dr. Bogataj in dr. Rupnik Vec. BOGATAJ, Nevenka, RUPNIK VEC, Tanja. Samoučinkovitost odziva na sušo. Pilotna analiza stališč odraslih do suše ter njihova samoučinkovitost. V: DOBAJA, Dunja (ur.). Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2025. Str. 209-229. Zbirka Vpogledi, 28. ISBN 978-961-7104-43-1. ISSN 2350-5656. https://omp.inz.si/zalozba/catalog/view/160/366/1490. Z anketiranjem izobraževalcev odraslih in udeležencev sva ugotovili, da pojem suše anketiranci spoznajo, ga znajo opredeliti in se suši tudi prilagoditi. Žal pa “ozaveščenost in formalno znanje nista bila zagotovilo bolj ozaveščenega ravnanja”. Odziv na sušo se izkazuje z neposrednimi aktivnostmi in vedno obsega kognitivne, emocionalne in socialne vidike. Med prilagoditvami se je za posebno zanimivo izkazala organizacija skupnostnega delovanja. Primer s Krasa je prispevala naša nekdanja sodelavka Slavica Borka Kucler. Prispevek o suši se zaključi s predlogom, da se za večjo samoučinkovitost in učinkovit razvoj izobraževanj ne osredotočamo zgolj na informiranje in poznavanje podatkov o suši. Posvetiti se moramo tudi spreminjanju ravnanja ter konstrukciji razumevanja suše. Zainteresiranim je knjiga na voljo v knjižnici ACS pa tudi na spletu. Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Dr. Jože Ramovš je bil antropolog, socialni delavec, raziskovalec in visokošolski učitelj. Njegovo delo je bilo osredotočeno na eno od ciljnih skupin odraslih – starejše. Preučeval jih je in k njim pristopal skozi prizmo logoterapije, socialne gerontologije, da bi prispeval k medgeneracijskemu sožitju, kakovostnemu staranju in dolgotrajni oskrbi. V svojem začetnem obdobju dela se je

Tri julijske dni je Ljubljana dihala s pismenostjo. 24. Evropsko konferenco o pismenosti Literacy. The Door to a Better World je pripravila Zveza evropskih bralnih društev – FELA v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS ter drugimi nacionalnimi in lokalnimi partnerji. Srečali so se raziskovalci, učitelji, knjižničarji, avtorji, založniki in drugi strokovnjaki ne samo z vseh koncev Evrope temveč z vsega sveta. Razprave, predavanja in delavnice so potrdili, da pismenost že dolgo ni več zgolj spretnost branja in pisanja. Predstavlja temelj za vključevanje v družbo, kritično razmišljanje, medkulturni dialog in vseživljenjsko učenje. Konferenca je ponudila bogat program, ki je povezal strokovna spoznanja s primeri dobrih praks. Posebno vrednost so ji dali plenarni govorci, ki so vsak s svojega zornega kota odprli pomembna vprašanja prihodnosti pismenosti. Profesorica Alyson Simpson z Univerze v Sydneyju je poudarila, da otroci ne potrebujejo le tega, da se naučijo brati, temveč predvsem razlog, zakaj bi sploh želeli brati. S predstavitvijo dolgoletnega raziskovalnega projekta TARDIS je pokazala, kako lahko dialog ob kakovostni mladinski literaturi gradi empatijo, spodbuja razumevanje različnih pogledov in ustvarja vseživljenjske bralce. Njeno sporočilo, da branje nastaja predvsem v odnosih med ljudmi, je bilo eno najbolj navdihujočih na konferenci. Veliko zanimanja je pritegnilo tudi predavanje prof. dr. Marka Robnika Šikonje s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Predstavil je možnosti uporabe velikih jezikovnih modelov pri izboljševanju berljivosti besedil. Namesto vprašanja, ali bo umetna inteligenca nadomestila človeka, je razpravo usmeril v to, kako lahko tehnologija pomaga ustvarjati razumljivejša in dostopnejša besedila za ljudi z različnimi ravnmi pismenosti. Take rešitve imajo lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju ovir za številne odrasle in mlade bralce. Posebno čustven pečat je pustila predstavitev Deborah Soria, dolgoletne vodje knjižnice IBBY na Lampedusi. Njena pripoved o knjižnici tihih knjig, ki brez besedila presegajo jezikovne in kulturne meje, je pokazala, da so knjige lahko idealno orodje za prvo sporazumevanje ljudi iz zelo različnih kulturnih in jezikovnih okolij z zelo različnimi življenjskimi zgodbami. V času množičnih migracij in družbenih napetosti je njeno predavanje opomnilo, da lahko zgodbe gradijo mostove tam, kjer jih politika pogosto ne zmore. Na konferenci sva svoje delo predstavili tudi sodelavki Andragoškega centra Slovenije (ACS). Predstavila sem dva primera spodbujanja branja, ki nastajata v slovenskem prostoru: spletno stran za družinsko pismenost ter pobudo Branje v gozdnih knjižnicah. Oba projekta kažeta, kako lahko kakovostni viri in inovativni pristopi približajo branje družinam ter ga umestijo tudi v naravno okolje. Portal Družinska pismenost združuje strokovno preverjene vsebine s področja razvoja branja, jezikovnih spretnosti in bralne kulture ter ponuja številne praktične nasvete, priporočila za kakovostno branje, video- in zvočne vsebine ter ideje za dejavnosti, s katerimi lahko družine skozi vsakdanje dejavnosti krepijo bralno in druge pismenosti. Projekt Branje v gozdnih knjižnicah, ki povezuje Zavod za gozdove Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, ACS in Gozdarski inštitut Slovenije, pa gozdove za en dan v letu spremeni v skupne bralne prostore. Uspeh pobude je potrdil, da skupno branje v naravi nagovarja ljudi vseh generacij, pobuda pa je postala stalni del Nacionalnega meseca skupnega branja. Dr. Tanja Rupnik Vec pa je predstavila model formativnega spremljanja razvoja argumentacijskih spretnosti. Izhajala je iz spoznanja, da je sposobnost utemeljevanja, vrednotenja argumentov in kritičnega razmišljanja ena ključnih sestavin sodobne pismenosti. Predstavila je večfazni model, ki učencem in odraslim omogoča postopno razvijanje argumentacije – od samoevalvacije predznanja in postavljanja učnih ciljev do vrstniških povratnih informacij ter refleksije lastnega napredka. Prispevek je pokazal, da razvoj argumentacije ni pomemben le za posamezne šolske predmete, temveč krepi tudi digitalno, zdravstveno, naravoslovno in državljansko pismenost. Program konference je bil bogat in zanimiv. Skoraj nemogoče se je bilo udeležiti vseh predavanj, ki so pritegnila našo pozornost. Največja dodana vrednost konference je občutek, da po vsem svetu deluje skupnost ljudi, ki še verjamejo v moč pismenosti. V času hitrih tehnoloških sprememb, umetne inteligence in vse večjih družbenih razlik ostaja skupno prepričanje jasno: branje, razumevanje, kritično mišljenje in sposobnost sporazumevanja niso izgubili pomena. Prav nasprotno – postajajo pomembnejši kot kadar koli prej. Iz Ljubljane smo odšli polni novih idej, poznanstev in navdiha za prihodnje delo. Preveval me je občutek, da se je tri dni dolga konferenca končala skoraj prehitro. Če bo vzdušje leta 2028, ko bo Evropska konferenca o bralni pismenosti in bralni kulturi na Islandiji, vsaj približno takšno, kot smo ga doživeli v Ljubljani, se je resnično že veselimo. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Še je čas za prijavo na razpis za nagrade za vseživljenjsko učenje 2026, ki jih podeljuje Platforma za vseživljenjsko učenje (LLLP). Letos je razpis del Evropskega tedna spretnosti in poklicnega izobraževanja. Več >> Najnovejši podatki Eurostata kažejo, da se delež mladih, ki prezgodaj zapustijo izobraževanje in usposabljanje, v EU še naprej zmanjšuje. Leta 2025 je znašal 9,1 %. To pomeni, da se EU približuje cilju, da do leta 2030 ta delež zniža pod 9 %. Slovenija ostaja med državami z nizkim deležem zgodnjega opuščanja izobraževanja. Več >> V začetku maja je bila ustanovljena mreža EpiNet, mreža za izobraževanje, pravičnost znanja in skupno dobro znanja (Education, Epistemic Justice and the Knowledge Commons). Gre za prvo mrežo programa UNESCO UNITWIN, ki je v celoti posvečena pravičnosti znanja (epistemic justice). Njen cilj je spodbujati bolj vključujoče, pravične in demokratične pristope k ustvarjanju, priznavanju in deljenju znanja. Več >> 6. junija se je v Portu na Portugalskem zaključila tridnevna letna konferenca EDEN z naslovom Onkraj tehnologije: sodelovanje med človekom in umetno inteligenco pri učenju in poučevanju. Skupni vtis konference je mogoče povzeti v enem stavku: uspešna digitalna preobrazba izobraževanja ni predvsem tehnološki, temveč pedagoški, organizacijski in človeški izziv. Več >> Svet EU je konec junija sprejel resolucijo o drugem ciklu strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora (2026–2030). Dokument določa delovni program za sodelovanje držav članic v naslednjih petih letih. Posodablja tudi strateški okvir in način njegovega upravljanja, sprejeta leta 2021. Več >> Cedefop je objavil posodobljeno napoved spretnosti (Skills Forecast). Zajema države EU ter Islandijo, Norveško, Severno Makedonijo, Švico in Turčijo. Prinaša projekcije razvoja evropskega trga dela do leta 2035. Namenjena je podpori oblikovalcem politik, izobraževalnim ustanovam in drugim deležnikom pri načrtovanju razvoja spretnosti in kvalifikacij. Več >> Novičnik Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje (UIL Library Alert) vabi k branju zanimivih publikacij: V predstavitvi številke izpostavljamo štiri prispevke. Več >> Izbor številke posebej izpostavlja vpliv umetne inteligence na izobraževanje in delo, vključevanje ranljivih skupin ter pomen učenja za trajnostni razvoj. Več >> Predstavljamo najnovejše objave v European Lifelong Learning Magazine (ELM Magazine), ki nadaljujejo tematski sklop o odpornosti: Junijska številka jo osvetljuje z dveh pomembnih vidikov – skozi vlogo učiteljev in izzive digitalizacije. Prispevki poudarjajo, da odpornost ni le osebna lastnost, temveč tudi sposobnost skupnosti, da se odziva na spremembe in soustvarja bolj pravično družbo. V ospredju so izobraževanje odraslih, demokracija in odgovorna raba digitalnih tehnologij. Več >> Julijska številka razpravo o odpornosti nadaljuje z vidika zaposljivosti in digitalne preobrazbe izobraževanja odraslih. V ospredju sta razvoj osebnih kompetenc in premišljena uporaba digitalnih tehnologij. Prispevka poudarjata, da sta samozavest in pripravljenost na spremembe danes prav tako pomembni kot strokovno znanje. Več >> Zadnji dve številki novičnika Platforme za vseživljenjsko učenje (LLLP Insights) prinašata raznolike vsebine: Junijska številka je posvečena učiteljem in mentorjem. V ospredju so pobude za krepitev njihovega položaja, razvoj novih kompetenc ter prilagajanje izobraževanja hitrim tehnološkim in družbenim spremembam. Več >> Poletna številka novičnika LLLP Insights prinaša pregled aktualnih pobud, ki bodo zaznamovale evropsko izobraževalno jesen. V ospredju so tudi aktualne raziskave, publikacije in dogodki. Več >> Predstavljamo zadnji dve številki novičnika UNESCO Inštituta za vseživljenjsko učenje (UIL): Junijska izdaja prinaša pregled dejavnosti, ki potrjujejo vse pomembnejšo vlogo vseživljenjskega učenja pri spodbujanju vključujočih, odpornih in trajnostnih družb. Med osrednjimi temami so mednarodna partnerstva, razvoj digitalnih kompetenc, priprava globalnega poročila o izobraževanju odraslih ter navdihujoče pobude UNESCO učečih se mest. Več >> Julijska številka ponuja pregled dejavnosti, ki utrjujejo vlogo vseživljenjskega učenja pri odzivanju na različne izzive v družbi. V ospredju so priprave na šesto globalno poročilo o učenju in izobraževanju odraslih (GRALE 6), razvoj Unescove mreže učečih se mest ter pobude za krepitev pismenosti in mednarodnega sodelovanja. Več >> In kaj sporoča evropska agencija Cedefop v junijski in julijski izdaji svojega glasila? V  163. številki novičnika Cedefop poudarjajo, da se evropski trg dela hitro spreminja. Nove tehnologije, umetna inteligenca in novi načini dela povečujejo potrebo po zanesljivih podatkih o spretnostih in zaposlovanju. Zato agencija krepi uporabo podatkov iz spletnih zaposlitvenih oglasov za prepoznavanje trendov in neravnovesij na trgu dela. Več >> Cedefopov novičnik, št. 164, prinaša vpogled v izzive, ki bodo v prihodnjih letih zaznamovali evropski trg dela, poklicno izobraževanje in usposabljanje. V ospredju so kakovost vajeništva, razvoj spretnosti za konkurenčnejšo Evropo ter učinkovitejša uporaba znanja zaposlenih na delovnem mestu. Več >> Najnovejši novičnik Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA) poudarja, da so odporne skupnosti rezultat sodelovanja, vključevanja in dostopnega izobraževanja odraslih. Prispevki predstavljajo dobre prakse, nove projekte in pobude. Dokazujejo, da učenje odraslih pomembno prispeva k družbeni povezanosti, digitalni vključenosti in trajnostnemu razvoju. Več >> Pregled tujih virov zaključujemo s predstavitvami novih publikacij: Konec aprila je izšla druga številka revije UIL International Review of Education: Journal of Lifelong Learning (IRE). Avtorji razmišljajo o trenutnih izzivih, s katerimi se soočata visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Vsebuje aktualen uvod, sedem raziskovalnih člankov in tri recenzije knjig. Več >> Novo poročilo Evropske unije o krepitvi digitalnega izobraževanja za vsakega učenca (Advancing digital education for every learner) predstavlja, kako 27 držav članic uresničuje prednostne naloge digitalnega izobraževanja. Poročilo obravnava tri ključna področja: digitalne spretnosti, učilnico prihodnosti in digitalno blagostanje. Več >> Na spletni strani Urada za publikacije Evropske unije so objavljene smernice za podporo učiteljem in učiteljicam pri ključnih prednostnih nalogah na področju digitalnega izobraževanja. Štirje sklopi smernic, med njimi dve novi in dve posodobljeni izdaji, obravnavajo etično uporabo umetne inteligence in podatkov v izobraževanju, spodbujanje digitalne pismenosti, izbiro kakovostnih digitalnih izobraževalnih vsebin ter poučevanje informatike. Več >> Želim vam prijetno branje v teh poletnih dneh! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Pregled domačih virov začenjamo s povabilom. Zavod RS za šolstvo vabi raziskovalce, ravnatelje ter strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju k sodelovanju na 13. znanstvenem posvetu Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2027. Dogodek bo 2. in 3. marca 2027 v Portorožu. Namenjen bo razpravi o sodobnih pristopih k vodenju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter iskanju rešitev za krepitev motivacije, profesionalne zavzetosti in kakovostnega učnega okolja. Več >> Tokrat predstavljamo dve številki glasila VKO novičnik: Junijska izdaja prinaša predvsem vsebine s področja vseživljenjske karierne orientacije, razvoja kompetenc in aktualnega dogajanja na trgu dela. Poseben poudarek je na mednarodnem sodelovanju, strokovnem izpopolnjevanju kariernih svetovalcev ter izzivih prihodnjega razvoja dela in zaposlovanja. Več >> Julijski VKO novičnik pa prinaša pregled vsebin, ki poudarjajo pomen razvoja kompetenc, spremljanja sprememb na trgu dela in vseživljenjske karierne orientacije. Posebna pozornost je namenjena novim pristopom k zaposlovanju, razvoju veščin ter mednarodnim praksam na področju kariernega svetovanja. Več >> Junijski novičnik CIPRA prinaša najprej pomislek. Tudi alpski prelazi so ob kolonah, ki drvijo proti morju, pretirano obremenjeni s pločevino. 30. maja so se prebivalci  vasi ob Brennerski cesti uprli. Napovedani kaos se ni uresničil. Zavladala je le nenavadna tišina. Kot piše v uvodniku, se torej v gorah lahko znajdemo brez tranzitnega prometa. Več >> Prva številka revije Andragoška spoznanja v letu 2026 obravnava sodobne izzive izobraževanja odraslih. Njegova vloga pri ustvarjanju bolj vključujoče, pravične in mirne družbe je izjemno pomembna. Osrednja tema številke je izobraževanje za mir. Avtorji ga predstavljajo kot pomemben dejavnik krepitve demokracije, socialne povezanosti in aktivnega državljanstva. Več >> Junijski novičnik o družinski pismenosti vabi, da počitnice obogatimo z branjem. Skupno branje z otroki ni le prijetna sprostitev, ampak krepi jezikovni razvoj, spodbuja domišljijo in ustvarja dragocene družinske spomine. Novičnik predstavlja številne priložnosti za poletno branje. Več >> Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) v junijskih novicah vabi k sodelovanju na številnih dogodkih. Nanašajo se na raziskovanje, digitalni svet, receniziranje, avtorske pravice ipd. Koledar dogodkov je objavljen na posebni spletni strani. Več >> Prepričana sem, da boste v predstavljenih novičnikih našli veliko zanimivega. Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Zaključen je postopek za Zeleni znak kakovosti 2026. Organizacije za izobraževanje odraslih imajo vsako leto možnost podaljšati, obnoviti ali na novo pridobiti pravico do uporabe Zelenega znaka kakovosti POKI (ZZK). V letošnji postopek jih je vstopilo rekordnih 19. Organizacije, ki so želele oddati vlogo, so morale o svoji nameri predhodno obvestiti ACS. Vloge in pripadajoča dokazila so v spletni aplikaciji pripravljale od 2. februarja do 13. marca. Ob koncu julija smo zaključili letošnji postopek. Pravico do uporabe znaka smo podaljšali oziroma podelili 16 organizacijam, med njimi sta si jo dve pridobili na novo. Tri organizacije niso dosegle zahtevanih standardov in meril, zato jim pravice do uporabe znaka nismo podaljšali oziroma podelili. Kaj pomeni Zeleni znak kakovosti? Gre za zunanjo spodbudo organizacijam za njihovo sistematično delo pri presojanju in razvijanju kakovosti izobraževanja odraslih. Organizacija v vlogi predstavi svoj notranji sistem kakovosti ter prikaže aktivnosti, s katerimi načrtuje, presoja in razvija kakovost izobraževanja odraslih. S podeljevanjem znaka spodbujamo vzpostavljanje, ohranjanje in nadaljnji razvoj notranjih sistemov kakovosti organizacij. Pravica do uporabe znaka velja tri leta, nato mora organizacija ponovno dokazati, da izpolnjuje predpisane standarde in merila. Komisija ACS za podeljevanje in podaljševanje pravice do uporabe ZZK (Komisija ZZK) je vseh 19 prejetih vlog in pripadajočih dokazil natančno pregledala ter ovrednotila v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti POKI. Članice Komisije ZZK smo najprej individualno pregledale posamezne vloge ter presodile doseganje standardov in meril, potem smo ocene uskladile. Uporabljale smo v ta namen pripravljeno spletno aplikacijo. Pogoji za pridobitev ZZK Pravico do uporabe ZZK pridobi organizacija, ki dosega vseh osem standardov kakovosti: notranje procese kakovosti izobraževanja odraslih ima umeščene v temeljne strateške dokumente; vprašanja kakovosti obravnava na andragoških zborih ali drugih enakovrednih organih izobraževalcev; ima delujočo komisijo oziroma skupino za kakovost; uporablja različne načine notranjega presojanja kakovosti; spremlja in presoja različne dejavnike kakovosti izobraževanja odraslih; v rednih samoevalvacijskih ciklih sistematično in načrtno izpeljuje poglobljeno samoevalvacijo; pripravlja pisne akcijske načrte za razvoj kakovosti; na podlagi ugotovitev vpeljuje izboljšave kakovosti. Doseganje standardov presojamo na podlagi 18 meril. Organizacija mora dokazati, da dosega vse standarde kakovosti, hkrati pa mora pri merilih doseči najmanj 10 od skupno 18 možnih točk. Povratne informacije kot razvojna spodbuda Pomemben rezultat postopka ni le odločitev o podelitvi oziroma podaljšanju pravice do uporabe znaka. Vsaka organizacija prejme tudi točkovalnik, v katerem komisija pojasni presojo posameznih meril in standardov ter zapiše skupno vsebinsko oceno vloge. Gre za priporočila in usmeritve organizacijam za nadaljnje delo. Organizacijam omogočajo, da prepoznajo dobro vzpostavljene elemente svojega notranjega sistema kakovosti, pa tudi področja, ki jih je treba še razvijati. Uporabijo jih lahko npr. pri nadaljnjem načrtovanju kakovosti, izpeljavi samoevalvacijskih ciklov, pripravi akcijskih načrtov ali dokumentiranju vpeljanih izboljšav. Nosilci znaka v številkah ZZK trenutno uporablja 37 organizacij: 28 ljudskih univerz, pet zasebnih izobraževalnih organizacij, dve srednji šoli, dva šolska centra. Nosilci ZZK sestavljajo mrežo organizacij, ki s pomočjo zunanje spodbude ACS načrtno in sistematično skrbijo za kakovost izobraževanja odraslih. Vsem organizacijam, ki so v letošnjem postopku podaljšale pravico do uporabe znaka, čestitamo! Še posebej pa čestitamo tudi dvema organizacijama, ki sta si pravico do uporabe znaka pridobili na novo! Vsem želimo še naprej uspešno delo pri presojanju in razvijanju kakovosti. Veselimo se razvojnega napredka na področju kakovosti in novih vpeljanih izboljšav, ki jih bomo lahko spremljali v njihovih vlogah čez tri leta. Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) smo v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje (CPI), Državnim izpitnim centrom (RIC), Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (FF) in Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) pripravili kombinirano izvedbo programa Usposabljanje kandidatov za člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) za pridobitev licence. Pilotna izvedba je prvič uspešno potekala med 11. majem in 15. junijem. Program združuje prednosti usposabljanja po spletu, v živo in samostojnega učenja. Uvodno srečanje je bilo v spletnem okolju Zoom. Udeležence smo seznanili s potekom programa, načinom dela in pripravami na izpit. V naslednjih petih tednih so udeleženci v spletni učilnici Moodle ob podpori predavateljev samostojno predelovali učne vsebine. Poglabljali so znanje o sistemu NPK, postopkih preverjanja in potrjevanja znanja ter spretnosti, pripravi in vrednotenju osebnih zbirnih map, oblikovanju nalog in meril za preverjanje ter vlogi in odgovornostih članov komisij. Posebno pozornost smo namenili tudi kakovostni komunikaciji, podajanju povratne informacije, etičnim načelom ter učenju in ocenjevanju odraslih. Udeležencem so bili v pomoč posnetki različnih predavanj, izobraževalni videi, kratki kvizi in vprašalniki za preverjanje znanja. Organizatorji smo ves čas spremljali njihovo delo v spletni učilnici, odgovarjali na vprašanja v forumu ter jim sproti posredovali vse pomembne informacije. Usposabljanje smo 15. junija zaključili z delavnico na ACS. Udeleženci so pridobljeno znanje preizkusili na konkretnih primerih. Pripravljali so osnutke osebnih zbirnih map, obravnavali dokazila kandidatov, načrtovali postopke preverjanja ter se podrobneje seznanili z obrazci in dokumentacijo, ki jo uporabljajo komisije NPK. Zaključni dan je bil namenjen tudi razjasnitvi vprašanj v zvezi s pripravo zbirne mape in opravljanjem izpita. Program smo prvič razpisali že leta 2025, vendar ga zaradi premajhnega števila prijav takrat nismo izpeljali. Pilotna izvedba v letu 2026 je potrdila, da je kombinirana oblika usposabljanja primerna. Udeleženci so jo dobro sprejeli. To potrjujejo tudi rezultati evalvacije. Udeleženci so program ocenili s povprečno oceno 4,7 (od 5) ter poudarili, da je kombinirana izvedba ustrezna in bi jo brez zadržkov priporočili tudi drugim. Med prednostmi so izpostavili praktično naravnanost vsebin, kakovostne posnetke predavanj o komunikaciji, pregledne prikaze postopkov NPK ter fleksibilnost kombinirane izvedbe, ki omogoča lažje usklajevanje usposabljanja z delovnimi obveznostmi. Kot predlog za izboljšavo so navedli željo po več sprotnih kvizih oziroma vprašalnikih za samoocenjevanje. 7. in 8. julija so kandidati pred tričlansko komisijo uspešno opravili pisni in praktični preizkus usposobljenosti (izpit). Vsi so pridobili potrdilo o usposobljenosti. Državni izpitni center jim podeli še licenco za člane komisij NPK. S tem so postali del skupnosti usposobljenih članov komisij NPK. Sodelovali bodo pri preverjanju in potrjevanju znanja in spretnosti odraslih za pridobitev certifikata NPK. Izvedbo programa in nalogo sofinancira MGDŠ. Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

Od Kariernega dne alumnov Oddelka za pedagogiko in andragogiko je minilo že nekaj mesecev in srečanje ostaja v lepem spominu. Dogodek, ki ga je organiziral Alumni klub Oddelka, je znova pokazal, kako dragoceno je oboje: povezovanje študentov z alumni ter izmenjava izkušenj med različnimi generacijami pedagogov in andragogov. Udeležila sem se ga na povabilo Urše Černič. Pogovor je povezovala Tamara Boh iz Univerzitetne službe za študente in alumne ter vodja Kariernih centrov Univerze v Ljubljani. Sodelovale so tudi nekdanje študentke oddelka Ajda Erjavec (ŠC Frana Milčinskega Smlednik), Anja Smolič (OŠ Danile Kumar), Urška Gruden (Center za izobraževanje Filozofske fakultete), Urša Kapler (Center vseživljenjskega učenja Univerze v Ljubljani) in Vida Trilar (Urad za razvoj in kakovost izobraževanja, Sektor za razvoj kadrov v šolstvu, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje). Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno. Vsaka od nas je predstavila svojo karierno pot, spregovorila o izzivih, pomembnih prelomnicah in priložnostih, ki jih ponuja študij pedagogike in andragogike. Raznolike poklicne zgodbe so študentom pokazale, da lahko andragogi svoje znanje uspešno uresničujemo na številnih področjih – v formalnem in neformalnem izobraževanju, javnem sektorju in državni upravi, gospodarstvu, nevladnih organizacijah ter pri razvoju kadrov in uresničevanju vseživljenjskosti učenja. In kaj bi danes svetovala študentki andragogike, kot sem bila nekoč sama? Predvsem to, da je pomembno čim prej pridobivati praktične izkušnje in teorijo povezovati z resničnimi situacijami. Prav delo z ljudmi, prostovoljstvo, sodelovanje pri projektih in različne delovne izkušnje omogočajo razvoj kompetenc, ki jih v predavalnici ni mogoče usvojiti v celoti. Karierna pot ni vedno linearna. Vsaka izkušnja, tudi če na prvi pogled ni neposredno povezana z andragogiko, prispeva k razumevanju odraslih, organizacij in procesov učenja. Prav zato je pomembno ostati radoveden, iskati mentorje, razvijati komunikacijske, sodelovalne in digitalne kompetence ter biti odprt za različne poklicne priložnosti. Sodobni andragog namreč ni le organizator ali izvajalec izobraževanj, temveč tudi svetovalec, razvijalec programov, raziskovalec, vodja projektov in soustvarjalec vsebin, povezanih z vseživljenjskim učenjem. Taka srečanja potrjujejo, da je povezovanje alumnov s študenti pomemben del razvoja stroke. Izmenjava izkušenj, odprt pogovor o kariernih poteh in mentorska podpora mladim predstavljajo pomembno spodbudo pri njihovem strokovnem in osebnem razvoju. Z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko z veseljem ostajam povezana tudi v prihodnje. Spomini na študijska leta so lepi, zato se z veseljem vključujem tudi v mentorski program Alumni in delim svoje izkušnje in znanje z novimi generacijami študentov. Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS Foto: Urša Černič in Neda Đorđević