WEB.ACS.SI

Morda se zdi, da je v zadnjih petih tednih pogosto deževalo, da je bilo vreme nenavadno hladno za ta letni čas. Slogan Slovenija, učeča se dežela, smo letos z velikimi črkami zapisali na sončne rumeno-oranžne plakate z zelenimi črkami. Morda smo s tem pripomogli, da je ključne dogodke Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) 2026, ne glede na lokacijo, osvetljevalo toplo sonce. Nacionalno koordinacijo tradicionalno prevzamemo na Andragoškem centru Slovenije (ACS). Brez ustanov, ki vseživljenjskost učenja vključujejo v svoje strategije in prakso, seveda ne bi šlo. Lokalni in tematski koordinatorji (letos jih je bilo 39) so ob sodelovanju različnih izvajalcev omogočili blizu 6.000 dogodkov, namenjenih ozaveščanju o pomenu učenja in znanja. Financira jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Pri načrtovanju in izvedbi so izvajalci pokazali veliko mero iznajdljivosti, domišljije in inovativnih pristopov k ozaveščanju. Povezanost z lokalno skupnostjo je na prireditvah začutiti na vsakem koraku. Hvala za vaše delo, dogodke, objave, povezovanje, ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in aktivno promocijo prejemnikov Priznanj ACS 2026. V javnem spletnem glasovanju je bilo oddanih več kot 10.000 glasov (skoraj dvakrat več kot lani!). To pomeni, da se je nov sistem izbora NAJzgodbe vseživljenjskega učenja dobro prijel. Predanost in zagnanost vseh vpletenih – koordinatorjev, raznolikih organizatorjev, medijev in številnih partnerjev, sta vodila v njihovo barvitost, pestrost in čudovitost. mag. Urška Bittner Pipan Poglejmo, kateri vrhunci so nam ostali v posebnem spominu. Med Solzicami in vrsticami Največji dokaz, da učenje spreminja življenje na bolje, so prejemniki Priznanj ACS. Podeljujemo jih že skoraj tri desetletja. Nabralo se je več kot 250 zgodb posameznikov, skupin, kolektivov, ki so v želji po znanju osebno napredovali in pripomogli k rasti skupnosti. Njihova predstavitev je pomemben del vsakokratnega odprtja. O njih in razlogih, da so bili izbrani med 45 prijavljenimi, preberite v Darijanovem prispevku. Nacionalno odprtje je bil, kot se spodobi, svečan dogodek. Petek, 8. maja, je bil sončen dan. Prireditev v Kulturnem domu Slovenj Gradec smo organizirali v sodelovanju s tamkajšnjo osrednjo ustanovo za izobraževanje odraslih, MOCIS. Prispevek o krasnem dogodku, ki so ga zaznamovale vrstice, solzice in Solzice, preberite v majskih e-Novičkah. Parada učenja in študijski obisk iz Estonije V sredo, 20. maja, je v sedemnajstih krajih po Sloveniji (dvoji so se odločili za izvedbo, ne da bi bili financirani) zaživeli trgi, ulice, središča mest. Ponekod so se odločili za skupni odrski del v dvorani, stojnice pa so postavili na prostem. Okrasili so jih z baloni, svoje obraze pa s širokimi nasmehi. Lokalni koordinatorji (to so običajno ljudske univerze oziroma ustanove, prvenstveno namenjene izobraževanju odraslih) so privabili k sodelovanju številne ustanove in posameznike, tudi podjetja. V slovenskih krajih se je bilo mogoče pogovarjati o možnostih učenja, vključevanja, sodelovanja v skupnosti. Informacije, igre in pogovore so nudili predstavniki centrov za krepitev zdravja, knjižnic, šol in vrtcev, lokalnih društev, folkornih skupin, pevskih zborov … Športni turnirji so na Paradi učenja bolj druženje kot tekmovanje. Sodelavci ACS smo se udeležili skoraj vseh izvedb. Vodja projekta TVU mag. Urška Bittner Pipan in sodelavka Mateja Pečar sta naše gostje iz estonske ustanove Andras peljali s seboj v Slovensko Bistrico in Radeče. Tako utrinke s Parade učenja kot študijskega obiska objavljamo v posebnih prispevkih. Kot vidite na fotografijah, nas je tudi v teh dneh vreme podprlo z vso močjo. Jubilejni Andragoški kolokvij smo zaključili s torto Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO) 2022–2030 prehaja v svojo drugo polovico, zato je čas za delno evalvacijo. Kje smo in kaj trenutno pove spremljanje, smo se vprašali na 30. Andragoškem kolokviju. Gre za strokovni dogodek v okviru TVU, ki ga organiziramo na ACS. Več o dogodku boste prebrali v naslednji izdaji e-Novičk. Ste bili med udeleženci? Pomagajte nam izboljšati tovrstne dogodke, izpolnite anketni vprašalnik o vsebini in organizaciji Andragoškega kolokvija. Vam je bila všeč torta? Dan za kakovost Poleg Parade učenja je skupna akcija TVU tudi Dan za kakovost. V akciji sodelujejo organizacije za izobraževanje odraslih, v katerih delujejo svetovalci za kakovost, člani Komisij za kakovost, nosilci Zelenega znaka kakovosti, nekatere šole iz Skupnosti višjih strokovnih šol ter druge organizacije, ki soustvarjajo kakovost izobraževanja odraslih. Letošnji utrinki petih ustanov so zbrani v posebnem prispevku. Zaposleni na ACS smo se v velikem številu zbrali v Zajčji Dobravi. Posvetili smo se strokovnemu razmisleku o kakovosti našega dela, skupnemu načrtovanju prihodnjega razvoja ter krepitvi kulture kakovosti v organizaciji. O dogodku, ki nam je omogočil tudi neformalni klepet in nekaj sproščenosti, je v svojem prispevku pisala Milena. Naj tu dodam, da smo bili nekateri polni zagona in smo se na srečanje odpravili s kolesom. Meta je o tem napisala poseben članek. Radovednost bogati življenje Izbor NAJzgodbe ni tekmovanje. Vsak kandidat za Priznanje ACS je že zmagovalec, ki je dosegel cilj. S pridobivanjem, posedovanjem in širjenjem tako znanja kot spretnosti je dosegel višjo kakovost življenja zase in pripomogel k novim spoznanjem drugih. Dvanajst jih je prejelo priznanja, samo ena je NAJzgodba. Ta naziv smo izglasovali za kandidata iz primorsko-notranjske regije.  »Intenzivno učenje najrazličnejših vsebin mu je odprlo pot do različnih lokalnih skupnosti,« je o Mariu Žnidaršiču povedala predlagateljica Janja Urbiha, tudi sama prejemnica Priznanja ACS (2016). Letošnja NAJzgodba je klasičen izsek iz življenja odraslega, ki se po upokojitvi vključi v lokalno okolje. Fotoaparat, ki so mu ga sodelavci podarili za 50. rojstni dan, za tako odločitev ne zadostuje. Posameznik mora narediti prvi, drugi in tretji korak – in nova kariera je pred njim. Mariovo predstavitev si oglejte na spletni strani Lahko.si. Ponedeljkovo prireditev Lahko si navdih takoj po zaključku TVU 2026 je zaznamoval bogat glasbeni program. Zasnoval ga je Boštjan Gombač in dejavno vključil občinstvo. Tudi to je bila torej izvrstna priložnost za učenje vseh navzočih. Hvala Knjižnici Šmarje pri Jelšah za krasno prireditev in nepozabno vzdušje. Glasbeni toni in utrinki z dogodka nas bodo spremili v poletje. Pogled naprej Letošnji TVU so pustili sledi. Vsakogar, ki sodeluje pri  tovrstnih aktivnostih, se srečanja z učečimi se dotaknejo. Upamo, da smo v svojo mrežo ujeli tudi koga, ki se ni zavedal, kako lahko radovednost zraste v nova zanimanja, poznanstva in zadovoljstva. Najprej mala, iz malega pa zraste veliko. Inovativnosti koordinatorjev in izvajalcev dogodkov ni konca. Veseli nas, da smo priklicali toliko nasmehov in objemov. Jih želite videti? Obiščite FB ACS, FB TVU in IG TVU. Na ACS pa že gledamo naprej. Načrtujemo koledar, barve in datume prihodnjih, 32. TVU. Bodite z nami! Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Z razglasitvijo NAJzgodbe 2026 15. junija na prireditvi Lahko si navdih v Šmarju pri Jelšah zaključujemo sezono letošnjih Priznanj 2026. Med dvanajstimi prejemniki, skupaj jih je že 262, je splošno občestvo s skoraj 10.000 kliki po spletu za NAJzgodbo izbralo Maria Žnidaršiča iz Starega trga pri Ložu. Mario je digitalni samouk, ki je po upokojitvi postal nepogrešljiv lokalni poročevalec. S svojimi fotografijami in zapisi na družbenih omrežjih ter lokalnem časopisu Obrh obvešča svoje skupnosti o lokalnih dogodkih. Njegova rubrika Mario poroča beleži utrip skupnosti, jo deli z domačini in zdomci. S tem ohranja lokalni spomin Loške doline in krepi njeno identiteto. Radovednost in predanost prostovoljnemu delu ga vključujeta v lokalno dogajanje, zaradi česar je vselej izpolnjen. Življenjskega smisla in energije ima na pretek. Naziv NAJzgodba vseživljenjskega učenja mi pomeni veliko priznanje in potrditev, da lahko vsak od nas nekaj prispeva skupnosti. Pomembno je, da zaupamo vase, verjamemo v svoje sposobnosti ter ostajamo delovni, vztrajni in marljivi. Mario Žnidaršič prejemnik naziva NAJzgodba VŽU 2026 Resnični zmagovalci projekta so vsi prejemniki Priznanj, z njimi pa tudi vse skupnosti, ki jih ti oplajajo. Skupaj namreč tvorijo barvit mozaik učeče se Slovenije, ki poudarja transformacijsko in povezovalno moč učenja v vseh življenjskih obdobjih in na vseh področjih življenja. Obenem ponujajo arzenal konkretnih in uporabnih odgovorov posameznikov in skupin na ključne izzive, s katerimi se kot družba soočamo. Z zgodbami seveda izpostavljamo njihove individualne in skupinske učne dosežke, a rezultati aktivnosti so vedno tudi družbeno aktualni. Nagovarjajo staranje prebivalstva in dolgoživost. Mnogi namreč dokazujejo, da se človek lahko uči, ustvarja in prispeva skupnosti v vseh življenjskih obdobjih. Zato so živ dokaz, da starost ni ovira za osebni razvoj. Kažejo, da je vseživljenjsko učenje v današnjem svetu nujnost. Ne gre več za osebno izbiro, ki lahko premošča pomanjkanje kadrov in poteši potrebo po novih znanjih. Dokazujejo, da učenje ni le golo pridobivanje znanja, ampak tudi razvijanje dialoga, kritičnega mišljenja in razumevanja drugačnosti. Številni prejemniki namreč gradijo mostove med ljudmi in skupnostmi. Ohranjajo lokalne skupnosti in ljudsko znanje, obrti in zgodbe krajev ter jih prenašajo na mlajše generacije. S tem širijo kulturno dediščino in identiteto. Njihove življenjske poti kažejo, kako se lahko posamezniki in organizirane skupine prilagajajo družbenim spremembam in globalnim krizam ter kako lahko z aktivnim državljanstvom in s svojo pobudo vplivajo na širšo skupnost in prispevajo k skupnemu dobremu. Ključni vir vsake skupnosti, tudi države in planeta, smo ljudje. Če bomo kot družba znali razvijati naš potencial in znanje, krepiti ustvarjalnost, odpornost in empatijo, spodbujati sodelovanje in pripravljenost na učenje vse življenje, nam nemara uspe preseči črnogledost medijev in njihovo stopnjevanje napetosti današnjega bivanja. Priznanja ACS razumemo kot terapijo družbe s pozitivnimi zgodbami prejemnikov. Le upamo lahko, da utegnejo še koga prepričati, da so osebne in družbene stiske rešljive z učenjem, aktivacijo in sodelovanjem. Darijan Novak (darijan.novak@acs.si), ACS

Med 9. in 10. junijem je bila v Varšavi letna skupščina Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA), posvečena odpornosti in povezovanju skupnosti. Dogodek je združil predstavnike organizacij za izobraževanje odraslih, raziskovalce, oblikovalce politik in praktike iz vse Evrope. Osrednje vprašanje je bilo, kako lahko izobraževanje odraslih prispeva k bolj povezanim, vključujočim in odpornim skupnostim v času hitrih družbenih, gospodarskih in tehnoloških sprememb. Prvi dan: skupna vizija in praznovanje dobrih praks Prvi dan je bil namenjen generalni skupščini EAEA, strateškim razpravam o prihodnjem razvoju združenja ter izmenjavi izkušenj med članicami. Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju nove strategije EAEA, pri kateri so udeleženci razpravljali o ključnih izzivih in prioritetah evropskega izobraževanja odraslih za prihodnja leta. Večer je bil posvečen podelitvi nagrad Grundtvig, najpomembnejšega evropskega priznanja za inovativne projekte na področju izobraževanja odraslih. Nagrada nosi ime po danskem pedagogu in mislecu N. F. S. Grundtvigu, enem od utemeljiteljev ljudskih visokih šol in zagovorniku izobraževanja za življenje. Namen nagrade je prepoznavati projekte, ki s svojimi pristopi prispevajo k vključevanju ljudi, gradnji zaupanja, aktivnemu državljanstvu in ustvarjanju povezanih skupnosti. V ospredju so bili projekti, ki dokazujejo, da lahko učenje odraslih pomembno prispeva k družbeni povezanosti in reševanju aktualnih izzivov. Nagrajena projekta poudarjata prostovoljstvo in državljanske zbore kot gonilno silo odpornosti in gradnje skupnosti: projekt Izmir Citizens’ Assembly for Climate in institucija YUVA Association (TR), projekt Developing Volunteering as a Part of Individual Learning Path (VOLUGRAM) in institucija Tartu Vocational College (EE) skupaj s partnerji.  Že prvega dne je bilo mogoče začutiti močno sporočilo dogodka: neformalno izobraževanje odraslih ni obrobna dejavnost, temveč pomemben del evropskega družbenega razvoja. Poleg pridobivanja znanja in spretnosti ljudem omogoča ponovno vključevanje v skupnost, krepi samozavest, spodbuja aktivno državljanstvo ter ustvarja priložnosti za sodelovanje med generacijami in različnimi družbenimi skupinami. Drugi dan: odpornost kot skupnostna moč Osrednji konferenčni dan je odprlo predavanje Alicje Gałązke z naslovom Growing Resilience Together: Adult Education for Inner Strength and Community Connection. Poudarila je, da odpornosti ne smemo razumeti zgolj kot individualno sposobnost spoprijemanja s težavami, temveč kot proces, ki nastaja v odnosih in skupnostih. Izobraževanje odraslih pri tem povezuje osebni razvoj posameznika s širšimi družbenimi spremembami. Posebej navdihujoč del njenega nastopa je bil namenjen moči osebnih zgodb. Izpostavila je misel, da lahko človek spremeni svoje življenje, če spremeni zgodbo, ki jo pripoveduje o sebi. Postati moramo uredniki lastne življenjske zgodbe. Prelomni dogodki niso zgolj nekaj, kar se nam zgodi, temveč priložnost za nov pogled in osebno rast. Namesto vprašanja »Kaj se mi je zgodilo?« je koristneje iskati odgovor na vprašanje »Kaj lahko pridobim iz te izkušnje?« Govorka je opozorila tudi na nevarnost togih predstav o sebi. Če se posameznik trajno umesti v vlogo žrtve ali svojo identiteto gradi na eni sami življenjski zgodbi, si omejuje možnosti za razvoj. Odpornost pomeni sposobnost, da dogodke pogledamo z različnih perspektiv in v njih prepoznamo tudi lastno moč. Veliko pozornosti je bilo namenjene sodobnim izzivom, predvsem vprašanju, kako doseči ljudi, ki se vse bolj zapirajo v digitalne svetove in izgubljajo občutek pripadnosti skupnosti. Več govorcev je poudarilo, da močne skupine prepoznavajo in razvijajo potenciale svojih članov. Odpornost ni stanje, ko nas nič ne prizadene. Gre za način soočanja s težkimi okoliščinami. Je dinamičen proces, ki se spreminja skozi življenje. Pomemben del odpornosti predstavlja tudi zavedanje telesa in prepoznavanje njegovih odzivov. Ena najmočnejših misli konference je bila, da odpornosti ni mogoče doseči individualno – vedno nastaja skozi povezanost, sodelovanje in medsebojno podporo. Po uvodnem predavanju je sledila panelna razprava Resilient Communities in Times of Crisis. Sodelujoči Irena Lipowicz, Oleg Smirnov, Esther Hirsch in John Evers so predstavili izkušnje skupnosti, ki se soočajo z vojnami, družbenimi napetostmi in drugimi krizami. V razpravi, ki je sledila, so se jasno pokazale razlike med dojemanjem družbene stabilnosti in miru med državami. Nekatere so namreč bistveno bolj izpostavljene neposredni grožnji vojne kot druge. Posledično so bili tudi odzivi in predlogi usmeritev različni – nekateri si želijo več usposabljanja za mir in strpnost, drugi pa več krepitve odpornosti skupnosti na izredne razmere. A skupno sporočilo je bilo jasno: izobraževanje odraslih, zaupanje med ljudmi in močne lokalne mreže so pomemben del družbene odpornosti. Delavnice: od raziskav do konkretnih rešitev Popoldanski del programa je ponudil šest vzporednih delavnic. Obravnavale so krepitev demokratične vloge izobraževalcev odraslih, dostop do izobraževanja v zaprtih okoljih, zagotavljanje kakovosti v izobraževanju odraslih, vključujočo komunikacijo z migranti, uporabo gledaliških in igrifikacijskih metod ter gradnjo odpornih skupnosti s pomočjo participativnih pristopov. Sodelovala sem v prvi delavnici, kjer smo razpravljali o vlogi izobraževalcev odraslih pri krepitvi demokracije in družbene odpornosti. Hitro se je pokazalo, da imamo na področju izobraževanja odraslih veliko kakovostnih programov in navdihujočih zgodb, bistveno manj pa sistematičnih podatkov, s katerimi bi lahko njihov pomen dokazovali odločevalcem. Zato smo posebej poudarili potrebo po zbiranju primerljivih nacionalnih podatkov in raziskav, ki bi jasno pokazale povezavo med neformalnim učenjem, razvojem temeljnih kompetenc, vključevanjem ranljivih skupin ter njihovimi pozitivnimi ekonomskimi učinki za gospodarstvo in družbo. Takšni dokazi so ključni za dolgoročno prepoznavnost in ustrezno financiranje področja. Tudi ta konferenca je pokazala, da je izobraževanje odraslih veliko več kot pridobivanje znanja za trg dela. Je prostor za srečevanje ljudi, krepitev zaupanja, aktivno državljanstvo in ustvarjanje skupnosti, ki znajo skupaj iskati odgovore na izzive sodobnega časa. Prav povezanost ljudi pa ostaja eden najpomembnejših virov odpornosti evropskih družb. Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

Koordinatorji širom Slovenije vsako leto pripravijo pestro dogajanje, ki smo ga na Andragoškem centru Slovenije (ACS) poimenovali Parada učenja. Izvedbo tega dogodka sredi Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Prijavitelji, ki so tudi koordinatorji TVU v lokalnem okolju, zberejo številne izvajalce, da skupaj ozaveščajo o pomenu in prednostih najrazličnejših oblik učenja za vse generacije. Letos je bilo sedemnajst izvedb Parade učenja, petnajst sofinanciranih, medtem ko so v dveh krajih prireditev financirali z lastnimi sredstvi. Spremljalo nas je čudovito vreme. 20. maj je bil po vsej Sloveniji sončen dan. Mestni trgi in ulice so zaživeli v pisanih barvah, bilo je živahno in glasno. V Žalcu je bila prireditev izjemno lepa, sodelovalo je veliko organizacij in društev iz okoliških krajev. Obiskovalci so imeli na voljo vrsto idej in priložnosti za učenje in sodelovanje. Z vprašanji v zvezi z izobraževanjem, učenjem ali izboljšanjem kakovosti življenja se bodo lahko obrnili na sodelujoče organizacije, predvsem pa na UPI Ljudsko univerzo Žalec kot osrednjega ponudnika izobraževanj v tem okolju. Posebno noto dogodku sta dali gostoljubnost in srčnost organizacijske ekipe, ki je poskrbela za prijetno vzdušje. Obiskovalce Podeželske tržnice Žalec so med drugim razvajali z okusnim šmornom. Letošnja rdeča nit dogodka – zdravje – se je odražala v delavnicah, meritvah, preventivnih dejavnostih in nasvetih za kakovostno življenje. Dogajanje je zabeležila tudi TV Celje in prispevala k širjenju sporočila o pomenu vseživljenjskega učenja v lokalnem okolju. Jasmina Orešnik Cunja Parado učenja v Zagorju sem doživela kot zelo topel in pristen dogodek. Posebej mi je ostala v spominu odprtost domačinov, njihova dostopnost in pripravljenost za pogovor, zaradi česar je imela parada izrazito domačen in vključujoč značaj. Tudi dogajanje na stojnicah je lepo pokazalo, kako se v Zasavju učenje prepleta z zdravjem, kulturo, prostovoljstvom, mladimi, aktivnim državljanstvom, delom in razvojem skupnosti. Spremljevalne aktivnosti, od razglednic in filmske predstavitve do telovadbe, pogovorov, kavarniškega večera in likovne razstave, so dogodek še dodatno obogatile. Parada učenja v Zagorju je tako pustila vtis skupnosti, ki zna znanje približati ljudem – preprosto, iskreno in z veliko mero srčnosti. Jasmina Poličnik Parado učenja v Šmarju pri Jelšah so tradicionalno pripravili zaposleni v Knjižnici Šmarje pri Jelšah skupaj s partnerji iz lokalnega okolja. Zavedajo se, da je vseživljenjsko učenje mnogo več kot pridobivanje znanja – je priložnost za medgeneracijsko povezovanje, krepitev skupnosti in ustvarjanje novih navdihov za prihodnost. Na različnih prizoriščih so obiskovalci vseh generacij sodelovali v bogatem programu. S svojo srčnostjo in predanostjo so ustvarili dogodek, ki je pustil pečat. Ustvarjalne, športne, kulturne in druge vsebine so izboljšale tako znanje kot izkušnje udeležencev. Okrepile so občutek pripadnosti skupnosti, ki verjame v moč učenja in sodelovanja. Erika Brenk Na Cankarjevem trgu v Škofji Loki sta me navdušili živahno dogajanje in prijetno vzdušje, ki sta povezovali različne generacije. Najbolj so mi v spominu ostali plesni nastopi starejših gospa, ki so nastopale z veliko energije, veselja in sproščenosti. Ob njihovem nastopu sem si rekla, da bi tudi sama tako plesala po upokojitvi. Ples pozitivno vpliva na zdravje, dobro počutje in življenjsko energijo. Opominja nas, kako pomembno je, da si vzamemo čas za gibanje in stvari, ki nas veselijo. Dogodek je pokazal, da učenje, ustvarjanje in veselje nimajo starostnih omejitev. Mihaela Selak Petković Kadar se udeležuješ dveh izvedb, si prikrajšan za popolno doživetje. Žal mi je, da nisem ujela polnega utripa dogajanja na Paradi učenja v Rogaški Slatini. Iz objavljenih fotografij je vela pristna energija in veselje ljudi vseh generacij. Obiščite njihov profil na FB in si oglejte, kaj vse se je dogajalo. Na tistem delčku prireditve v kulturnem centru, ki sem se ga udeležila, sem začutila iskreno radost, povezanost in zadovoljstvo udeležencev. Predstavitve na stojnicah so lepo pokazale bogastvo znanja, ustvarjalnosti in sodelovanja, ki so ga soustvarili sodelujoči. Dobrote, ki sem jih bila deležna, so bile res slastne. Hvala! Nevenka Kocijančič PU v Radečah je znova pokazala, da se prava moč skupnosti skriva v ljudeh – v njihovi pripravljenosti sodelovati, deliti znanje in soustvarjati prijetno okolje za vse generacije. Pogovori, srečanja in izmenjava izkušenj na stojnicah vzdolž Starograjske ulice so ustvarili občutek povezanosti, ki je eden najdragocenejših rezultatov tovrstnih dogodkov. Zaključni del prireditve je bil na Radeški tržnici. Glasba, ples in druženje so ustvarili lep zaključek dneva, ki je bil prežet s pozitivno energijo. Mateja Pečar Parada učenja v Novem mestu je bila živahen dogodek vseživljenjskega učenja, ki ga organizira RIC Novo mesto v sodelovanju z ACS. Zbrane so poleg mene nagovorili Gregor Sepaher, direktor RIC Novo mesto, Urban Kramar, podžupan MO Novo mesto. Kot predstavnica nacionalnega koordinatorja sem izpostavila prejemnico priznanja ACS Cvetko Krampelj. Kulturni program je povezal generacije z nastopi otrok, mladih in odraslih. Udeleženci so novo znanje in izkušnje pridobivali na delavnicah, stojnicah in razstavah ter tako prispevali k poudarku pomena znanja in sodelovanja v skupnosti. Joži Vovk V krajih med Soro in Savo, kakor Medvodam rečejo domačini, je precej ustanov, ki se ukvarjajo (tudi) z izobraževanjem, nobene pa, ki bi skrbela za odrasle. Zato je Parada učenja osrednji dogodek, ki v ospredje postavlja učenje in znanje. V popoldanskem času so se na ploščadi medvoške tržnice zbrali predstavniki vseh generacij in sodelovali v raznovrstnem glasbenem in kulturnem programu. Poskrbljeno je bilo za tolmačenje v znakovni jezik, vse skupaj pa je posnela lokalna televizija. Parada učenja v Medvodah je srečanje lokalne skupnosti, ki odmeva tudi v medijih. Ana Peklenik O skrivnostih mirnega življenja in pustolovščinah učenja so nas na PU v Slovenski Bistrici prepričali predstavniki koordinatorja, tamkajšnje ljudske univerze, in vsi sodelujoči. Med pestrim dopoldanskim dogajanjem smo skupaj peli in se pogovarjali z ambasadorji učenja. Z gostjami iz Estonije smo ustvarjale v slikarski delavnici, v kuhinji pa smo se ustavile na degustaciji ocvrtega bezgovega cvetja in pripravi domačega bezgovega soka. S predstavitve PGD Slovenska Bistrica sem prišla opremljena z novim znanjem, kako pogasiti požar baterij. Mateja Pečar Kako predstaviti vseživljenjsko učenje kot nekaj, kar ni obremenjujoče, ampak privlačno, prijetno … ? Odgovor na to vprašanje je podala ekipa Ljudske univerze Nova Gorica z organizacijo Parade učenja. Med predstavitvami dejavnosti na stojnicah so izstopali Tačke pomagačke, ki se ukvarjajo s terapijo s pomočjo psov, in pokušina jedi, pripravljenih po tradicionalnih receptih. Posebna pozornost je bila posvečena prejemnici Priznanja ACS za leto 2026, Maji Dvoršek, ki je predstavila argentinski tango. Dogajanje sta še dodatno začinila modna revija Trajnostna moda za tri generacije ter atraktiven ples na svili. Matej Maček Na ploščadi pred Kulturnim domom Krško je tudi tokrat brbotalo od nastopajočih in ponudnikov takšnih in drugačnih storitev, znanj in spretnosti, ter udeležencev Parade učenja. Predstavniki LU Krško, ki je dolgoletni koordinator TVU, so letos pripravili literarni in likovni natečaj KONS 2026. V kulturnem domu so razstavili nagrajene izdelke. Pa ne le to: udeleženci Parade smo soustvarjati Kons današnjega dne. S svojo besedo sem se tako povezala z vsemi sodelujočimi. Hvala za domiselno darilce: semena marjetk. Posejane cvetlice me bodo spominjale na Krško in tamkajšnjo kipečo energijo. Nevenka Kocijančič Trg La Ciotat v Kranju je nudil čudovito kuliso za srečevanje zagovornikov učenja. Hkrati je bila to tudi priložnost za učenje. Župan Matjaž Rakovec je namreč v nagovoru pojasnil, da je trg imenovan po francoskem mestu, prvem, s katerim se je pobratil Kranj. Tamkajšnja ljudska univerza se je izkazala tako z izborom nastopajočih na odru kot izvajalci na stojnicah. Med njimi izpostavimo Društvo paraplegikov Gorenjske, saj je njihov predsednik Matej Vukovič prejemnik Priznanja ACS 2026. Ana Peklenik Že ob prihodu na jeseniško Parado učenja sta name močan vtis naredila živahno vzdušje in čudovita lokacija Muzeja na prostem, ki s svojo zgodovinsko kuliso dogodku daje poseben čar in ustvari prijetno okolje. Program z različnimi nastopi je poskrbel za zanimivo dogajanje in dobro energijo. Najmočnejši vtis pa so name naredili reševalni psi, ki so me navdušili s svojo mirnostjo, zbranostjo in izurjenostjo. Dogodek je pokazal, da učenje nastaja skozi izkušnje in srečanja. Občutek povezanosti prostora in ljudi, saj je celotno dogajanje delovalo zelo pristno, toplo in domače, se mi zdi neprecenljiv. Mihaela Selak Petrović Za drugo leto smo si poleg lastnih vtisov zapomnili tisto, kar so nam organizatorji prišepnili na uho. O pobudah, predlogih in možnostih za izboljšave se bomo pogovorili in jih skušali vključiti v prijavno dokumentacijo za prihodnje leto. Iskrena hvala prirediteljem za nove zamisli, povabljene goste, upoštevanje vseh skupin učečih se in širjenje mreže zagovornikov učenja. In nenazadnje – hvala za gostoljubje, preživeli smo krasen dan. Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Med 19. in 23. majem smo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) gostili 7-člansko študijsko skupino strokovnjakinj za izobraževanje odraslih (IO) iz Estonije. Študijski obisk je v sklopu programa Erasmus+ predlagala nevladna organizacija ANDRAS, ki v Estoniji na nacionalni ravni skrbi za izobraževanje odraslih. Program obiska smo na ACS zasnovali s poudarkom na slovenskih pristopih k ozaveščanju za vseživljenjsko učenje, razvoju inovativnih učnih okolij, vključenosti skupnosti ter sodelovanju različnih deležnikov na nacionalni in lokalni ravni. Čeprav Ljubljano in Talin ločuje več kot dva tisoč kilometrov, ju povezujejo podobni izzivi in ambicije: kako odrasle spodbuditi k učenju, prebuditi radovednost, krepiti vključevanje ranljivih skupin in ustvarjati okolja, kjer učenje postane del vsakdanjega življenja. Prav to je bila rdeča nit študijskega obiska. Izkazalo se je, da so dobre prakse prenosljive, kadar temeljijo na odprtosti, sodelovanju in jasni viziji. To še posebno velja za narode s sorodnim kulturno-zgodovinskim ozadjem. Močan vtis so na gostje naredili Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) in Parada učenja. V Sloveniji že vrsto let povezujeta izobraževalne organizacije, društva, občine, knjižnice in posameznike v skupno promocijo znanja. 20. maja smo jih tako odpeljali proti Štajerski. Vida, izkušena voznica avtobusa (ki je poskrbela, da smo bile v ekipi res same ženske!), je poudarila, da tako dobre, sodelovalne in sproščene skupinske energije že dolgo ni doživela. Ogledali smo si dobro prakso Parade učenja v živo v Slovenski Bistrici (v organizaciji tamkajšnje LU Slovenska Bistrica) in Radečah (v organizaciji KTRC Radeče). Gostje so se tako lahko prepričale, kako lahko tudi manjša lokalna okolja ustvarijo živahen prostor za srečevanje, sodelovanje in učenje vseh generacij. Več o dogajanju je napisala Mateja v članku Parada učenja. 21. maja  smo obiskovalcem predstavili delovanje ACS, razvoj inovativnih učnih okolij (študijske krožke, delo  z mladimi v programu PUMO+), nacionalne programe in kampanje ozaveščanja za VŽU (Lahko.si, TVU, Krepitev vseživljenjskega učenja). Posebno so jih pritegnili načini, kako nagovarjamo tudi tiste odrasle, ki se sicer redkeje vključujejo v izobraževanje. Všeč so nam napredni modeli, ki jih Slovenija razvija na področju ozaveščanja za vseživljenjsko učenje. Nekatere od teh konceptov uspešno vpeljujemo tudi v Estoniji, kjer imamo prav tako Teden vseživljenjskega učenja in nacionalno kampanjo promocije učenja – ideje smo dobili v preteklih letih prav od Slovenije. ena od obiskovalk iz ustanove Andras Navdihujoč je bil tudi obisk predstavnikov JZ Cene Štupar – CILJ, kjer programe za pridobivanje izobrazbe, učenje slovenščine in vključevanje priseljencev povezujejo s (kariernim) svetovanjem in podporo posamezniku. 22. maja pa so v Centru Rog gostje videle, kako lahko ustvarjalni in tehnološko opremljeni prostori postanejo nova učna središča za praktične rešitve, ideje in spretnosti za prihodnost. Čisto za konec so v Bazi Mladi zmaji spoznale, kako pomembni so prostori, kjer mladi lahko soustvarjajo, se družijo in razvijajo pobude izven formalnega izobraževanja. Z našimi sodelavkami so razpravljale, kako v te krasne prostore pritegniti čim več mladih. Obisk je minil v prijetnem, ustvarjalnem in sodelovalnem vzdušju. Poleg številnih strokovnih vsebin je prinesel tudi nova poznanstva, sveže ideje in utrdil prepričanje, da so izzivi prihodnosti lažje rešljivi, ko jih nagovarjamo skupaj. Za ACS je bil obisk še ena potrditev, da slovenske dobre prakse vzbujajo zanimanje v mednarodnem prostoru. Sodelovanje med evropskimi partnerji ima pomembno vlogo pri razvoju kulture vseživljenjskosti učenja. Študijski obisk je potrdil, da ne gre le za učenje in znanje, temveč tudi povezanost. Skupnost postaja odpornejša tam, kjer ljudje sodelujejo, si zaupajo in se drug od drugega učijo. Prav v tem duhu so minili dnevi druženja slovenskih in estonskih kolegov – z veliko strokovne radovednosti, odprtosti in skupnega iskanja poti do bolj vključujoče in odporne družbe. Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

Medpumovski turnir je športno srečanje udeležencev, mentorjev in drugih povabljenih deležnikov programa PUM-O+. Vsako leto ga organizira celjski Zavod za vas živim, ki je izkušen izvajalec omenjenega programa. Ekipe tekmujejo v izbranih disciplinah. Na voljo so: odbojka, nogomet, balinčkanje in vlečenje vrvi. Tista z največ zmagami osvoji pokal, ki ga hrani do naslednjega turnirja. 14. maja so se ekipe udeležencev iz vse Slovenije srečale že 17. po vrsti. Lanski zmagovalci, Zagorjani (Zagorje ob Savi), so predali pokal domačinom, Celjanom. Zmagovalcem in vsem udeleženim ekipam iskreno čestitam! Izza športne arene pa je turnir predvsem čudovita priložnost, da se med seboj povežemo tako udeleženci kot mentorji iz vse Slovenije; vedno se namreč zgodi, da se vsi še ne poznamo med seboj. V neformalnem vzdušju si izmenjamo informacije, prakse, družimo se ob skupnih vprašanjih in izzivih. Zame je turnir dragocen tudi zato, ker se lahko pogovarjam z udeleženci iz različnih slovenskih krajev. Mladi me vedno znova navdihnejo in odprejo vprašanja, o katerih potem še dolgo premišljujem. Tokrat sem se pogovarjala s štirimi. Prvi sogovornik prihaja iz Gambije, drugo je dekle, ki je doma na manjši hribovski kmetiji. Dva sta likovno nadarjena; enega zelo zanima paleontologija, zato portretira predvsem prazgodovinske živali. In to odlično! Življenje na hribovski kmetiji Sogovornica s hribovske kmetije mi je neobremenjeno pripovedovala o delu in življenju doma. Sprašujem se, ali se dovolj posvečamo potrebam mladih, ki tako kot ona, vsak ljubi dan skupaj z družinskimi člani ohranjajo svojo dediščino. Skrbijo, da se travniki ne zarastejo, da je gozd pospravljen, da nakrmijo živino, da si pridelajo domačo hrano, ki ima okus po tradiciji … in se bo morda ohranil prav zaradi te mladenke, ki sedaj obiskuje PUM-O+. Oba starša sta tudi zaposlena, moja sogovornica pa v šoli ni bila uspešna. Delo na kmetiji včasih vpliva tudi na njeno udeležbo v programu. Je bilo podobno tudi v šoli? Družinsko kmetijo ima rada in jo želi ohraniti. Čutim, da je naša dolžnost, da ji pri tem pomagamo. A o tem kdaj drugič. Hvala gostiteljem! Nazadnje, čeprav bi si zaslužili, da jih postavim na prvo mesto, se želim zahvaliti gostiteljem. Mojca, Barbara in Veronika, mentorice  PUM-O+ Celje, poskrbijo za vse. S toplo malico nahranijo več kot 100-glavo množico. Potem so tu še vabila in zbiranje prijav, priprava plaket, pravila tekmovanja, potrebni rekviziti, sodniške ekipe, kombinatorika tekmovalnih ekip, beleženje rezultatov. Na voljo mora biti dovolj tekočine (mimogrede: v PUM-O+ Celje izdelujejo odličen sirup iz zelišč, ki jih pridelajo na svojem urbanem vrtu). Hvala tudi direktorju Viktorju Gancu, ki je bil z nami ves čas in je z gromkim glasom povezoval turnirsko dogajanje; pa Rafu Pinozi, ki je tako in drugače zaslužen, da turnir lahko poteka. Velika hvala tudi vsem mentorskim ekipam, ki se vsako leto povežejo in poskrbijo, da mladi lahko pridejo v Celje. Zagotovo so med njimi tudi taki, ki imajo redkeje možnost oditi od doma. Letos je bilo poleg celjskih roza majic videti največ modrih iz Prekmurja. Trem skupinam pa ni uspelo priti. Veselim se prihodnjega leta, ko se bomo, upam, tudi z njimi lahko ponovno srečali v Celju. Natalija Žalec, MAEd (natalija.zalec@acs.si), ACS

Knjižnice so vse bolj prepoznane kot pomembna učna okolja v izobraževanju odraslih (IO) – kot prostori dostopa, dialoga, soustvarjanja in vključevanja. EPALE je v spletni razpravi o knjižnicah kot inovativnih učnih okoljih odprl vprašanja o tem, kako knjižnice danes podpirajo učenje odraslih, zlasti tistih z omejenimi temeljnimi spretnostmi ali negativnimi preteklimi izkušnjami z izobraževanjem. Razprave niste uspeli spremljati v živo? Oglejte si jo in preberite komentarje sodelujočih. Temo smiselno dopolnjuje tudi spletni dnevnik o participativnih knjižnicah. Pokaže, kako lahko knjižnice postanejo prostori skupnega učenja in soustvarjanja – od živih knjižnic in skupnostnih dogodkov do soudeležbe uporabnikov pri oblikovanju zbirk, prostorov in programov. Prispevek prinaša konkretne primere iz Avstrije in širše ter odpira zanimive možnosti sodelovanja med knjižnicami in organizacijami za IO. Za izobraževalce odraslih so knjižnice lahko pomembni partnerji: kot nizkopražni učni prostori, kot skupnostna infrastruktura in okolja, kjer se formalno, neformalno in skupnostno učenje pogosto prepletajo na najbolj naraven način. Vabilo k prispevanju Se tudi pri vas dogaja kaj zanimivega? Ustvarite tematski prispevek ali delite razmišljanje o aktualni temi s skupnostjo izobraževalcev odraslih. Vabimo vas k objavi virov, projektnih informacij in rezultatov. Obiščite platformo EPALE, se registrirajte ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo! Povabimo vas, da pri pripravi prispevkov sledite smernicam skupnosti EPALE. S tem boste zagotovili skladnost vsebine z načeli kakovosti in spoštljive komunikacije. Objavljeno lahko všečkate, komentirate, z avtorji prispevkov delite svoje mnenje ali jim postavite vprašanje. Vaše sodelovanje bomo nagradili z značko EPALE. Vabljeni! Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS, z uredniško podporo orodij UI

V času hitrih sprememb postaja vprašanje, kaj odrasle spodbuja k učenju, vse pomembnejše. Prispevek o vseživljenjskem svetovanju poudarja, da svetovanje danes ni več le podporna dejavnost. Gre za pomemben element, ki povezuje učenje, delo in želeni način življenja. Vprašanje motivacije dodatno osvetljujejo tudi prispevki iz nordijskih držav. Kažejo, da motivacija ni nekaj, kar posameznik preprosto

Objavljeni so rezultati spomladanskega razpisnega roka Erasmus+ 2026 za projekte mobilnosti posameznikov (KA1). Skupno je bilo oddanih 430, odobrenih pa 349 vlog. To pomeni, da je bilo uspešnih 81 % vseh prijavljenih projektov. Rezultati potrjujejo tako veliko zanimanje za mobilnosti na vseh področjih izobraževanja kot pomen mednarodnega povezovanja za razvoj kakovosti. Na področju splošnega izobraževanja

V četrtek, 4. junija, smo se zaposleni na Andragoškem centru Slovenije (ACS) zbrali na Dnevu za kakovost. Skupna akcija Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) poudarja pomen načrtnega, sistematičnega in trajnostno naravnanega odnosa do kakovosti v izobraževanju odraslih (IO). Organizacije spodbuja k predstavljanju dosežkov in razvojnih usmeritev na področju kakovosti. Tudi nas. Posvetili smo se strokovnemu razmisleku o kakovosti našega dela, skupnemu načrtovanju prihodnjega razvoja ter krepitvi kulture kakovosti v organizaciji. Najprej smo pregledali uresničevanje akcijskega načrta za razvoj kakovosti ACS za leto 2025. Ovrednotili smo dosežene rezultate in izvedene aktivnosti. V nadaljevanju smo razpravljali o predlogu aktivnosti za prihodnje obdobje in s svojimi predlogi aktivno prispevali k pripravi akcijskega načrta za razvoj kakovosti ACS za leto 2026. Osrednji del srečanja je predstavljala delavnica, na kateri smo na podlagi razvojnega načrta ACS opredeljevali ključne razvojne usmeritve za prihodnje obdobje. Prepoznali smo prednostna področja razvoja in izmenjali poglede na izzive, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Pomemben del srečanja je bila delavnica Zaupnik za mobing v praksi: oblike podpore zaposlenim. Naša zaupnica Urška Pavlič je odprla razpravo o pomenu varnega, spoštljivega in vključujočega delovnega okolja. Izpostavila je možnosti podpore zaposlenim pri soočanju z različnimi oblikami neustreznega ravnanja na delovnem mestu. V zaključnem delu smo izvedli evalvacijski pogovor o razvoju kakovosti na ACS, v katerem smo ovrednotili dosedanje aktivnosti ter izmenjali poglede na nadaljnje razvojne izzive. Tudi letošnji Dan za kakovost ACS je pokazal, da kakovost gradijo sodelovanje, odprt dialog in odgovorno ravnanje vseh zaposlenih. Kakovost ustvarjamo vsi. Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), ACS