WEB.ACS.SI

Konec šolskega leta prinese občutek zaključka. Učbenike pospravimo, ocene zaključimo in spričevalo zaokroži še eno leto učenja in odraščanja. A ocene ne povedo, katero pomembno življenjsko izkušnjo je posameznik pridobil. A za tem, kar lahko zapišemo v obliki ocene, se skriva še marsikaj – vse tisto, kar se v otroku gradi nekoliko bolj potihem, z vsakodnevnimi izkušnjami. Izobraževanje namreč ni le pridobivanje znanja pri posameznih šolskih predmetih. Je tudi pot, na kateri se otroci učijo poslušati, sodelovati, sprejemati drugačnost, vztrajati, ko ne gre, in znova poskusiti. Na tej poti gradijo spretnosti, utrjujejo veščine, odnose in samozaupanje – vse tisto, kar nekoč postane njihova notranja opora. Prav zato si na Ljudski univerzi Jesenice v Večgeneracijskem centru Gorenjske+, prizadevamo, da so poletne šole za otroke 1. triade več kot le prijetna popestritev počitnic. Na Jesenicah, v Žirovnici in Kranjski Gori jih izvajamo že vrsto let. So priložnost, da otroci v drugačnem, sproščenem okolju nadaljujejo, utrjujejo in nadgrajujejo tisto, kar spoznavajo in razvijajo med letom – znanje, spretnosti, odnose in zaupanje vase. Z ustvarjanjem, gibanjem, raziskovanjem in druženjem z vrstniki lahko svoje izkušnje preizkusijo na nove načine ter ob tem prepoznajo, koliko se lahko naučijo tudi takrat, ko imajo občutek, da se samo igrajo. Učijo se čakati na drugega, pomagati, poslušati, sprejeti poraz, se veseliti prijateljevega uspeha. Učijo se samostojnosti, odgovornosti in tega, da skupnost nastaja iz majhnih dejanj vsakega posameznika. Prav te življenjske veščine pomagajo življenje narediti prijaznejše, bogatejše in bolj smiselno. Izobraževanje pušča številne sledi – ne le tistih, ki jih otroci zapišejo na papir, temveč tudi tiste, ki se bodo skozi leta prelivale v njihove misli, odnose in odločitve. Morda otroci ne bodo znali povedati, česa vsega so se naučili na poletni šoli. A bodo znali bolje sodelovati, malo bolj zaupati vase, lažje stopiti naproti drugemu in pogumneje poskusiti znova ter vztrajati. In prav v tem je vrednost takih izkušenj. Danes so morda le majhen korak, droben trenutek v otroštvu, nekoč pa lahko postanejo del njihove notranje opore. Kajti temelji za življenje se ne gradijo naenkrat. Nastajajo počasi, iz odnosov, izkušenj, spodbud in majhnih zmag. Katarina Bertoncelj (katarina.bertoncelj@lu-jesenice.net), LU Jesenice

Približno 16 odstotkov delovno aktivnih oseb v Sloveniji je tujih državljanov. Njihova struktura, tako kulturna kot jezikovna, je vse bolj raznolika. Razmere na trgu dela kažejo, da se bo ta trend nadaljeval in še krepil. Še kako na mestu je zato vprašanje, ali splošni jezikovni tečaji zadostujejo za razvoj jezikovnih zmožnosti, ki jih zaposleni potrebujejo v konkretnih delovnih situacijah. Ali lahko priseljenci, predvsem tisti, ki prihajajo iz jezikovno bolj oddaljenih okolij, dovolj hitro in dovolj dobro usvojijo znanje slovenščine, ki ga potrebujejo, da svoje delo opravljajo varno, učinkovito in dostojno? Kako podpreti učenje jezika prav tam, kjer se ta vsak dan uporablja – pri delu? S temi vprašanji se v okviru naloge Jezik na delovnem mestu ma Andragoškem centru Slovenije ukvarjamo že nekaj let. Oblikujemo različne predloge, ki pa za zdaj še niso prerasli v širše uveljavljene rešitve. Znanje jezika delovnega okolja pomeni več kot le zmožnost sporazumevanja. Omogoča varnost, samostojnost, učinkovitost, pripadnost in odpira možnosti za poklicni razvoj. Pred kratkim smo v delovni skupini zbrali in povezali predloge za nadaljnji razvoj področja. Zaključno gradivo je objavljeno v Digitalni bralnici ACS. Izhajali smo iz praktičnih izkušenj in odgovore iskali celostno. Razmislek je obsegal različne elemente – od dostopnejših informacij in svetovanja za delodajalce do razvoja programov in gradiv, prilagojenih konkretnim delovnim okoljem, ter različnih oblik podpore učenju ob delu. Predlogi zato pozornost namenjajo vlogi kadrovskih služb, vodij, mentorjev in sodelavcev pri jezikovnem vključevanju zaposlenih ter pomenu motivacije, pripadnosti in možnosti za poklicni razvoj. V nadaljevanju vključujejo še učinkovitejše nagovarjanje delodajalcev, na srednji rok pa odpirajo razmislek o sistemskih pogojih in spodbudah, ki bi omogočili trajnejši razvoj področja. Učinkovit model učenja jezika na delovnem mestu bo lahko zaživel le, če bo vsak od deležnikov prevzel svoj del odgovornosti: zaposleni za dejaven pristop k učenju, delodajalec za ustvarjanje spodbudnega okolja za učenje in uporabo jezika, stroka pa za razvoj kakovostnih programov in orodij, prilagojenih konkretnim potrebam zaposlenih in delovnih okolij. Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

Kmalu po zaposlitvi na Ljudski univerzi Jesenice sem ugotovila, kako raznoliko je delo v okviru projekta Večgeneracijski center Gorenjske+. Poleg organizacije različnih izobraževanj soustvarjamo priložnosti za vseživljenjsko učenje, povezovanje in vključevanje ljudi različnih generacij. Še posebej me je razveselilo, da sem dobila priložnost tudi stopiti v učilnico in prevzeti vodenje začetnega tečaja italijanščine. Po poklicu sem profesorica angleščine in sem v preteklosti poučevala predvsem otroke ter mladostnike. Zato sem začetni tečaj italijanščine za skupino starejših udeležencev začela z nekaj negotovosti in veliko radovednosti. Začela sem z mislijo, da bom jaz tista, ki bo predajala znanje. Odšla pa sem z občutkom, da sem se tudi sama veliko naučila. Navdušili so me iskrena motivacija mojih tečajnikov, njihova vztrajnost in veselje do učenja. Nihče ni bil tam zato, ker bi moral biti – vsi so prišli zato, ker so si želeli novega znanja. Usvajanje slovničnih pravil in besedišča je ponudilo veliko možnosti za povezovanje z vsakdanjim življenjem. Navdihnila me je tudi pripravljenost udeležencev za delitev njihovih izkušenj, življenjskih zgodb in modrosti. Tečajniki so bili navdušeni nad izkustvenim učenjem, igro vlog in uporabo digitalnih učnih pripomočkov za učenje tujih jezikov, kot sta Quizlet in Kahoot!. Ta tečaj me je spomnil, da učenje ni nikoli enosmerno. Znanje res prenašamo učitelji, a navdih pogosto dobimo od udeležencev. Jeseni bomo nadaljevali z učenjem italijanščine, novih srečanj se zelo veselim.  Manca Rupnik (manca.rupnik@lu-jesenice.net), LU Jesenice

Kako otroku pomagamo vstopiti v svet jezika, zgodb in branja? Kako v času zaslonov, razpršene pozornosti in hitrega življenjskega tempa ohranjamo branje kot pomembno življenjsko veščino? In kako lahko vrtci, šole, knjižnice ter družine skupaj ustvarjamo okolje, v katerem otroci odraščajo ob besedah, zgodbah in pogovorih? Na vsa ta vprašanja smo v četrtek, 27. avgusta, skušale odgovoriti članice uredniškega odbora spletne strani za družinsko pismenost na strokovnem srečanju Kako vzgojiti bralca v času zaslonov? Organiziral ga je Andragoški center Slovenije v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Osvetlile smo pomen branja od najzgodnejšega otroštva. Predstavile smo konkretne pristope k spodbujanju jezikovnih spretnosti, pripovedovanju, poslušanju in branju od prvih otrokovih dni pa vse do pozne starosti. Razmišljale smo o pomenu branja v 21. stoletju ter njegovem vplivu na kritično mišljenje, razumevanje in interpretacijo sveta. Predstavile smo sodobna spoznanja o vplivu družbenih sprememb na branje, pomenu kakovostnih jezikovnih izkušenj v zgodnjem otroštvu. Izpostavile smo vlogo družine, vrtca, šole in knjižnice pri razvoju bralnih navad. Posebno pozornost smo namenile vprašanjem, kako otrokom približati knjige, kako razvijati besedni zaklad in pripovedovanje. Želele smo posredovati načine za prikaz branja kot prijetne in povezovalne dejavnosti, ki otroke in odrasle bogati bolj, kot jih bodo lahko zasloni kadarkoli. Dr. Sabina Fras Popović je osvetlila branje kot kompleksno, večplastno dejavnost, ki se v sodobnem družbenem kontekstu pomembno preoblikuje. Izpostavila je vpliv digitalizacije, pospešenega tempa življenja in fragmentacije pozornosti na bralne navade ter razumevanje besedil. Poudarila je, da je branje zavestna odločitev posameznika, ki jo je treba v sodobnem času aktivno in nenehno izbirati, negovati in razvijati. Osredotočila se je na razvijanje in krepitev razumevanja, da je branje veselje, zato bi moral izobraževalni sistem poleg obveznih vsebin spodbujati predvsem branje za užitek in to pri vseh predmetih. Mag. Barbara Hanuš je predstavila različne literarne zvrsti, s pomočjo katerih prve korake v svet branja lahko uspešno opravijo tudi otroci s slabšim besednim zakladom. Skupaj z njo smo iskali odgovore na vprašanja, kako vzgojitelji in učitelji spodbujajo poslušanje, branje, pogovor o prebranem in različne ustvarjalne dejavnosti po branju. Razmišljali smo, kaj lahko v vrtcih in šolah storimo, da bi starši v vsakdanje življenje vpeljali več branja in da bi branje zaznavali kot prijetno dejavnost, ki krepi povezanost z otroki. Dr. Barbara Baloh je odgovarjala na vprašanje, kako otrok postopoma vstopa v svet jezika, podob, zvoka in zgodb. Izpostavila je pomen skupnega branja, pogovora, pripovedovanja in vsakodnevne jezikovne interakcije v družini. Predstavila je sodobna spoznanja o zgodnjem jezikovnem razvoju, razvoju besedišča in večkodni pismenosti ter pomen kakovostnih jezikovnih izkušenj v obdobju zgodnjega otroštva. Te so povezane s slikanicami, zlasti tistimi brez besed, ritmom, glasom in pripovedjo pri razvoju otrokovega razumevanja, domišljije in sporazumevalne zmožnosti. Kot urednica sem predstavila spletni portal Družinska pismenost, ki na enem mestu združuje vsebine, nasvete, ideje in priporočila, kako uvajati več pismenosti v družinski vsakdan. Družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki se zgodijo v domačem okolju. Z njimi poleg bralne pismenosti krepimo tudi matematične, naravoslovne, medijske ter digitalne spretnosti vse od prvih otrokovih dni dalje. Poleg dejavnosti, ki jih starši lahko skupaj z otroki izvajajo doma, boste na portalu našli tudi priporočila za branje kakovostne literature, dejavnosti splošnih knjižnic na področju krepitve družinske in bralne pismenosti. Članicam uredniškega odbora sta se na odru pridružili tudi Maja Kenda iz Mestne knjižnice Kranj in Sanja Selinšek iz domače, ptujske knjižnice. Tako so obiskovalci spoznali kompetenčne vsebine, ki jih izvajajo v osrednji gorenjski knjižnici, in programe družinske pismenosti, ki jih izvaja ptujska knjižnica. Dogodka se je udeležilo več kot 50 vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in drugih strokovnih delavcev, ki želijo prispevati k ustvarjanju spodbudnega jezikovnega in bralnega okolja. Želja organizatorjev je bila, da bi udeleženci spoznanja in nove informacije, ki so jih dobili na dogodku, predali tudi svojim kolegom, še posebej pa staršem, katerih otroke izobražujejo. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS  

Kje najti pravi izobraževalni program? Kako nadgraditi svoje znanje in spretnosti? Kako načrtovati naslednji korak v karieri? Odgovore na ta in številna druga vprašanja bodo odrasli lahko dobili na Dnevih svetovanja za znanje, ki bodo med 23. in 25. septembrom po vsej Sloveniji. V treh dneh bodo svetovalci središč ISIO in SSU odraslim približali različne možnosti izobraževanja, učenja, vrednotenja že pridobljenega znanja ter načrtovanja osebne in poklicne poti. Svetovanje, ki pomaga narediti naslednji korak Dogodki bodo zajemali vsa tri področja svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih: svetovanje pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja, svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju predhodno pridobljenega znanja, svetovanje pri samostojnem učenju. Obiskovalci bodo lahko izvedeli več o vpisu v formalne in neformalne izobraževalne programe, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti, načrtovanju in razvoju kariere, samostojnem učenju ter sofinanciranju izobraževanja in usposabljanja. Poseben poudarek bo namenjen možnostim vpisa v višje strokovne šole. Na dogodkih bodo sodelovali njihovi predstavniki iz lokalnega okolja. Svetovanje blizu ljudem Dnevi svetovanja za znanje bodo priložnost, da središča ISIO in SSU svoje storitve še bolj približajo odraslim v lokalnem okolju. Pripravila bodo predstavitve, promocijske stojnice, dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja ter se z informacijami podala tudi na javna mesta – med drugim na mestne trge, sejme, v knjižnice, muzeje in trgovske centre. Namen dogodkov je preprost: odraslim pokazati, da jim je pri iskanju novih poti do znanja na voljo brezplačna strokovna podpora in svetovanje. En dan bo posebej namenjen modremu znanju. V središče bomo postavili starejše odrasle. Ozaveščali jih bomo o pomenu vseživljenjskega učenja za kakovostno, aktivno in samostojno življenje v starosti. V sodobni družbi postajata aktivno staranje in dolgoživost vse pomembnejši družbeni temi. Življenjska doba se podaljšuje, delež starejših odraslih (v Sloveniji je starih 65 in več let že približno petina prebivalstva) pa narašča. Vseživljenjsko učenje pri tem pomembno prispeva k ohranjanju samostojnosti, zdravja, socialne vključenosti ter kakovosti življenja tudi v poznejših letih. Starejše želimo informirati o različnih možnostih učenja, jih spodbuditi k vključevanju v izobraževanje ter jim predstaviti podporo, ki jim je pri tem na voljo v okviru svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. Dogodki bodo prispevali k zmanjševanju ovir za vključevanje starejših v učenje, krepitvi njihove samozavesti za učenje ter ozaveščanju, da je učenje mogoče in koristno v vseh življenjskih obdobjih. Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2026/2027 Koristen pripomoček pri iskanju informacij o možnostih izobraževanja in učenja odraslih je časopis INFO – Svetujemo za znanje, ki prinaša aktualne informacije o izobraževalnih možnostih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter načrtovanju in razvoju kariere. V njem so zbrane tudi povezave do spletnih virov, kjer lahko odrasli poiščejo še več informacij in naredijo naslednji korak na svoji poti učenja.  Svetovalni kotiček na F3ŽO Svetovanje pa se bo nadaljevalo tudi jeseni. Med 29. septembrom in 1. oktobrom bodo svetovalci iz petih središč ISIO in SSU sodelovali na 25. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obiskovalci festivala bodo lahko informacije in nasvete prejeli v svetovalnem kotičku na razstavnem prostoru Andragoškega centra Slovenije (ACS) in partnerjev v prvem preddverju. Spremljajte program dogodkov Aktualne informacije o Dnevih svetovanja za znanje bodo objavljene na spletni strani Svetujemo za znanje. 11. septembra bo tam objavljen tudi spletni koledar vseh dogodkov, ki jih bodo središča ISIO in SSU pripravila za odrasle. Promocijsko gradivo je objavljeno tukaj. Poiščite informacije, vprašajte za nasvet in naredite korak naprej. Prava pot do novega znanja se lahko začne z enim samim vprašanjem. Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Kako načrtovati in izpeljati kakovostno izobraževanje odraslih na daljavo? Kaj vse je treba predvidevati in upoštevati, ko se npr. del izobraževanja odvija v živo, del na daljavo ali v hibridni obliki, udeleženci pa del obveznosti opravijo samostojno v spletnem učnem okolju? Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) bomo 16. septembra začeli z izvedbo 24-urnega programa Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Za vključitev v program je na voljo še nekaj prostih mest. Program je zasnovan praktično, izveden bo v kombinirani obliki. Udeleženci bodo spoznali značilnosti in didaktična načela izobraževanja na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Podrobneje se bodo posvetili digitalni preobrazbi izobraževanja, didaktičnim vidikom načrtovanja in izpeljave izobraževanja na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Poglobili se bodo v metode dela v spletnem učnem okolju, podporo udeležencem pri spletnem in samostojnem učenju ter načine vrednotenja znanja. Pomemben del programa bo namenjen prenosu pridobljenega znanja v prakso. Udeleženci bodo preizkusili izbrana spletna orodja in pripravili primer aktivnosti za udeležence v svojem programu. Predvsem bodo v programu korak za korakom izdelali svoj izvedbeni načrt za kombinirano obliko izobraževanja, ki ga bodo lahko uporabili pri nadaljnjem delu. Usposabljanje bo potekalo od 16. septembra do 23. oktobra: 15 pedagoških ur v živo na ACS v Ljubljani, 3 ure na daljavo po Zoomu in 6 ur samostojnega dela v spletni učilnici Moodle. Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo v spletnem katalogu KATIS do 2. septembra oziroma do zapolnitve prostih mest. Program je namenjen organizatorjem izobraževanja odraslih, učiteljem, svetovalcem, mentorjem, tutorjem in drugim strokovnim delavcem, ki sodelujejo pri načrtovanju in izpeljavi izobraževanja odraslih. Program izvajamo v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si) in mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), obe ACS

Aprila letos se je šest mlajših odraslih udeležencev neformalnih izobraževalnih programov UPI – ljudske univerze Žalec v okviru programa Erasmus+ odpravilo na učno mobilnost v Španijo. Zanje je bila to priložnost pridobiti novo znanje, osebnostno rasti ter razvijati samozavest, jezikovne in medkulturne kompetence. Udeležence sva spremljali Biserka Neuholt Hlastec in Mihaela Anclin ter z veseljem opazovali njihov napredek. Take izkušnje potrjujejo, da ima izobraževanje odraslih pomembno vlogo pri opolnomočenju posameznika in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Učenje brez meja Prva dneva smo preživeli v Barceloni, kjer smo obiskali šolo za odrasle Comunitat d’Aprenentatge Verneda-Sant Martí. Spoznali smo vključujoče učno okolje, ki temelji na prostovoljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju ljudi različnih narodnosti. Ob raziskovanju Barcelone in arhitekturne dediščine Antonija Gaudíja smo krepili tudi medkulturne kompetence ter spoznavali lokalno okolje in kulturo. Nova znanja in nova samozavest Drugi del mobilnosti je potekal v Reusu pri partnerski organizaciji Dom Spain. Udeleženci so skozi ustvarjalne aktivnosti raziskovali svojo učno pot, osebne vrednote in cilje, oblikovali osebni ikigai plakat, sodelovali v izmenjevalnici znanj ter s pomočjo umetne inteligence pripravili podkast. Mobilnost je obogatil tudi obisk praznika svetega Jurija (Sant Jordi), kjer smo doživeli bogato kulturno dogajanje in znamenite katalonske človeške stolpe – castells. V okviru projekta Erasmus+ smo v Španiji raziskovali koncept ikigai, razmišljali o svojih življenjskih izkušnjah, vrednotah in ciljih ter odkrivali, kako lahko svoje sposobnosti uporabimo v prihodnosti. Posebno doživetje je bilo pisanje pisma sebi v prihodnosti. Spodbudilo nas je k razmisleku o osebni rasti, sanjah in načrtih za prihodnost. Poleg izobraževalnih dejavnosti smo občudovali tudi lepote Španije – njeno bogato kulturno dediščino, čudovito arhitekturo, slikovite ulice ter prijetno sredozemsko vzdušje, ki je naše doživetje Erasmus naredilo še bolj nepozabno.« Yuliia Koshel, udeleženka mobilnosti Erasmus+ Domov se nismo vrnili le z lepimi spomini, temveč tudi z novimi znanji, prijateljstvi in dragocenimi izkušnjami. Udeleženci so okrepili samozavest, postali bolj odprti za nove izzive ter pridobili dodatno motivacijo za nadaljnje vključevanje v vseživljenjsko učenje. Prav to je največja vrednost mednarodnih mobilnosti – posameznikom pomagajo odkrivati lastne potenciale in širiti pogled na svet. Biserka Neuholt Hlastec (biserka.neuholt@upi.si), UPI – LU Žalec

Spletno dostopna znanstvena monografija Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo je ob izkušnji s sušo zanimivo branje. Pravzaprav je ACS na sušo opozoril že pred časom, in sicer v monografiji Krhka ravnotežja, kjer na t. i. kamnu lakote s Trnovske planote piše “Ne blu XVII Tednu deshja”. Mimogrede – letošnja suša traja (komaj) osem tednov. Naslovnica monografije o suši, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, kaže še en kamen lakote. Na Dolenjskem mimoidočemu sporoča: “U lejte 1834 je bla huda Susha.” Suša je hidrološki in meteorološki pojav. Njene sistematične obravnave so se lotili na Inštitutu za novejšo zgodovino in npr. opozorili, da po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, večinoma na dnu rek obstajajo t. i. kamni lakote. Sporočajo, da je življenje na robu, ko reka usahne tako zelo, da so vidne skale na njenem dnu. Dvanajst prispevkov v omenjenem zborniku obravnava sušo v Sloveniji kot reden pojav. Analize posameznih suš in njihovih posledic so umeščene v zgodovinski kontekst. Različni viri in obravnave dajejo knjigi pestrost in globino. Za urednico, dr. Dunjo Dobaja, pestrost prispevkov ni bila enostaven izziv, bralcu pa je morda prav zato zanimiva, čeprav gre za znanstveni vir. Nenazadnje nas nagovarja v luči samospraševanja o osebnem in institucionalnem upoštevanju napovedi spremenjenega podnebja, ki se uresničujejo. Smo za svoj dopust prispevali kaj ogljika v ozračje? Kolikšen je prispevek novih oken ACS k zmanjšani porabi energije? Ali npr. Koliko šest gabrov, posajenih pod našo stavbo prispeva k hlajenju in zadrževanju vode na področju BTC? Morda res malo, a bolje kot nič. Urednica je umestila zbornik v zbirko Vpogledi. V Predgovoru nas opozori, da “se suša razvija postopoma in potuje skozi vodni krog, kar je vzrok za več vrst suš”. Pove nam tudi, da “najzgodnejši zabeleženi primer katastrofalne suše na današnjem slovenskem prostoru sega v leto 638” in da “viri poročajo še o dveh ekstremnih dogodkih daleč v preteklosti, in sicer leta 1000 in 1132, ko so velike reke povsem presahnile. Za leto 1132 so ohranjena pričevanja, da sta se posušili reka Drava in Mura. Suša je povzročila lakoto, bolezni in smrti”. Avtorji analizirajo različna pomanjkanja, ki nastopajo kot posledica suš, tudi požare, ki so tudi pri nas vse resnejši in ob katerih lahko govorimo o pomanjkanju varnosti. Izobraževalci odraslih na področju trajnostnosti postavljamo več stopnih kamnov v prihodnost. Med njimi je razumevanje odziva na spremembe okolja. Narava je zanimivo učno okolje, hkrati pa so z njo povezane tudi potrebe odraslih, že pregovorno izhodišče vsakršnega našega dela. V tej luči vabimo k branju prispevka Samoučinkovitost odziva na sušo. Pilotna analiza stališč odraslih do suše ter njihova samoučinkovitost na str. 209–229. Njegovi avtorici sva sodelavki ACS, dr. Bogataj in dr. Rupnik Vec. BOGATAJ, Nevenka, RUPNIK VEC, Tanja. Samoučinkovitost odziva na sušo. Pilotna analiza stališč odraslih do suše ter njihova samoučinkovitost. V: DOBAJA, Dunja (ur.). Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2025. Str. 209-229. Zbirka Vpogledi, 28. ISBN 978-961-7104-43-1. ISSN 2350-5656. https://omp.inz.si/zalozba/catalog/view/160/366/1490. Z anketiranjem izobraževalcev odraslih in udeležencev sva ugotovili, da pojem suše anketiranci spoznajo, ga znajo opredeliti in se suši tudi prilagoditi. Žal pa “ozaveščenost in formalno znanje nista bila zagotovilo bolj ozaveščenega ravnanja”. Odziv na sušo se izkazuje z neposrednimi aktivnostmi in vedno obsega kognitivne, emocionalne in socialne vidike. Med prilagoditvami se je za posebno zanimivo izkazala organizacija skupnostnega delovanja. Primer s Krasa je prispevala naša nekdanja sodelavka Slavica Borka Kucler. Prispevek o suši se zaključi s predlogom, da se za večjo samoučinkovitost in učinkovit razvoj izobraževanj ne osredotočamo zgolj na informiranje in poznavanje podatkov o suši. Posvetiti se moramo tudi spreminjanju ravnanja ter konstrukciji razumevanja suše. Zainteresiranim je knjiga na voljo v knjižnici ACS pa tudi na spletu. Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Dr. Jože Ramovš je bil antropolog, socialni delavec, raziskovalec in visokošolski učitelj. Njegovo delo je bilo osredotočeno na eno od ciljnih skupin odraslih – starejše. Preučeval jih je in k njim pristopal skozi prizmo logoterapije, socialne gerontologije, da bi prispeval k medgeneracijskemu sožitju, kakovostnemu staranju in dolgotrajni oskrbi. V svojem začetnem obdobju dela se je

Tri julijske dni je Ljubljana dihala s pismenostjo. 24. Evropsko konferenco o pismenosti Literacy. The Door to a Better World je pripravila Zveza evropskih bralnih društev – FELA v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS ter drugimi nacionalnimi in lokalnimi partnerji. Srečali so se raziskovalci, učitelji, knjižničarji, avtorji, založniki in drugi strokovnjaki ne samo z vseh koncev Evrope temveč z vsega sveta. Razprave, predavanja in delavnice so potrdili, da pismenost že dolgo ni več zgolj spretnost branja in pisanja. Predstavlja temelj za vključevanje v družbo, kritično razmišljanje, medkulturni dialog in vseživljenjsko učenje. Konferenca je ponudila bogat program, ki je povezal strokovna spoznanja s primeri dobrih praks. Posebno vrednost so ji dali plenarni govorci, ki so vsak s svojega zornega kota odprli pomembna vprašanja prihodnosti pismenosti. Profesorica Alyson Simpson z Univerze v Sydneyju je poudarila, da otroci ne potrebujejo le tega, da se naučijo brati, temveč predvsem razlog, zakaj bi sploh želeli brati. S predstavitvijo dolgoletnega raziskovalnega projekta TARDIS je pokazala, kako lahko dialog ob kakovostni mladinski literaturi gradi empatijo, spodbuja razumevanje različnih pogledov in ustvarja vseživljenjske bralce. Njeno sporočilo, da branje nastaja predvsem v odnosih med ljudmi, je bilo eno najbolj navdihujočih na konferenci. Veliko zanimanja je pritegnilo tudi predavanje prof. dr. Marka Robnika Šikonje s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Predstavil je možnosti uporabe velikih jezikovnih modelov pri izboljševanju berljivosti besedil. Namesto vprašanja, ali bo umetna inteligenca nadomestila človeka, je razpravo usmeril v to, kako lahko tehnologija pomaga ustvarjati razumljivejša in dostopnejša besedila za ljudi z različnimi ravnmi pismenosti. Take rešitve imajo lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju ovir za številne odrasle in mlade bralce. Posebno čustven pečat je pustila predstavitev Deborah Soria, dolgoletne vodje knjižnice IBBY na Lampedusi. Njena pripoved o knjižnici tihih knjig, ki brez besedila presegajo jezikovne in kulturne meje, je pokazala, da so knjige lahko idealno orodje za prvo sporazumevanje ljudi iz zelo različnih kulturnih in jezikovnih okolij z zelo različnimi življenjskimi zgodbami. V času množičnih migracij in družbenih napetosti je njeno predavanje opomnilo, da lahko zgodbe gradijo mostove tam, kjer jih politika pogosto ne zmore. Na konferenci sva svoje delo predstavili tudi sodelavki Andragoškega centra Slovenije (ACS). Predstavila sem dva primera spodbujanja branja, ki nastajata v slovenskem prostoru: spletno stran za družinsko pismenost ter pobudo Branje v gozdnih knjižnicah. Oba projekta kažeta, kako lahko kakovostni viri in inovativni pristopi približajo branje družinam ter ga umestijo tudi v naravno okolje. Portal Družinska pismenost združuje strokovno preverjene vsebine s področja razvoja branja, jezikovnih spretnosti in bralne kulture ter ponuja številne praktične nasvete, priporočila za kakovostno branje, video- in zvočne vsebine ter ideje za dejavnosti, s katerimi lahko družine skozi vsakdanje dejavnosti krepijo bralno in druge pismenosti. Projekt Branje v gozdnih knjižnicah, ki povezuje Zavod za gozdove Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, ACS in Gozdarski inštitut Slovenije, pa gozdove za en dan v letu spremeni v skupne bralne prostore. Uspeh pobude je potrdil, da skupno branje v naravi nagovarja ljudi vseh generacij, pobuda pa je postala stalni del Nacionalnega meseca skupnega branja. Dr. Tanja Rupnik Vec pa je predstavila model formativnega spremljanja razvoja argumentacijskih spretnosti. Izhajala je iz spoznanja, da je sposobnost utemeljevanja, vrednotenja argumentov in kritičnega razmišljanja ena ključnih sestavin sodobne pismenosti. Predstavila je večfazni model, ki učencem in odraslim omogoča postopno razvijanje argumentacije – od samoevalvacije predznanja in postavljanja učnih ciljev do vrstniških povratnih informacij ter refleksije lastnega napredka. Prispevek je pokazal, da razvoj argumentacije ni pomemben le za posamezne šolske predmete, temveč krepi tudi digitalno, zdravstveno, naravoslovno in državljansko pismenost. Program je bil bogat in zanimiv. Skoraj nemogoče se je bilo udeležiti vseh predavanj, ki so pritegnila našo pozornost. Največja dodana vrednost srečanja je bil občutek, da po vsem svetu deluje skupnost ljudi, ki še verjamejo v moč pismenosti. V času hitrih tehnoloških sprememb, umetne inteligence in vse večjih družbenih razlik ostaja skupno prepričanje jasno: branje, razumevanje, kritično mišljenje in sposobnost sporazumevanja niso izgubili pomena. Prav nasprotno – postajajo pomembnejši kot kadar koli prej. Iz Ljubljane smo odšli polni novih idej, poznanstev in navdiha za prihodnje delo. Preveval me je občutek, da se je tri dni dolga konferenca končala skoraj prehitro. Če bo vzdušje leta 2028, ko bo Evropska konferenca o bralni pismenosti in bralni kulturi na Islandiji, vsaj približno takšno, kot smo ga doživeli v Ljubljani, se je resnično že veselimo. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS