WEB.ACS.SI

Mnogi otroci danes vse več časa preživijo pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na njihovo spanje, pozornost in splošno počutje. Priložnosti za gibanje, druženje in preživljanje časa na prostem so zato še posebej dragocene. Počitniški dnevi brez šolskih obveznosti ponujajo izredno priložnost za raziskovanje, gibanje in odkrivanje sveta okoli nas izven štirih zidov. Na delavnicah Počitniški odklop Večgeneracijskega centra Goriške – VGC Goriške Ljudske univerze Ajdovščina so otroci iz krajevnih skupnosti Podraga, Goče in Skrilje za več ur zamenjali zaslone telefonov in računalnikov za travnike, gozdne poti in naravne površine. Raziskovali so drobne prebivalce narave. Glavna tema delavnic so bile žuželke, eno najzanimivejših področij za vsakega otroka. Naj bodo to metulji, škorpijoni ali čmrlji, v svetu žuželk ima vsak svojega junaka. Na terenu so jih otroci poiskali, opazovali in spoznavali njihove značilnosti. Našli so že znane kobilice, pajke in zanimive hrošče. Izvedeli so, da imajo vse žuželke šest nog, telo pa je razdeljeno na glavo, oprsje in zadek. Med opazovanjem so hitro ugotovili, da vsaka drobna žival, ki jo srečamo v naravi, ni žuželka. Spraševali so o polžih in našli celo mrtvo kačo – slepca. Poleg znanja so na svežem zraku razvijali tudi spretnosti opazovanja, primerjanja in sklepanja, ki so zelo pomembne v šoli in vsakdanjem življenju.   Spoznali so, da členonožce delimo v več večjih skupin. Mednje spadajo žuželke, pajkovci, raki in mnogonogci. Žuželke imajo po šest nog in so najštevilčnejša skupina živali na Zemlji. Pajkovci, med katere sodijo pajki, klopi in škorpijoni, imajo po osem nog in nimajo tipalk. Mnogonogci, kamor uvrščamo dvonoge in stonoge, imajo dolgo členjeno telo z velikim številom nog. Raki pa imajo običajno dva para tipalk in živijo predvsem v vodnem okolju. Nekatere vrste, na primer mokrice, srečamo tudi na kopnem. Raziskovanju je sledilo ustvarjanje. Navdih iz narave je vodil v ustvarjanje slik in drugih likovnih izdelkov. S trajnostnim pristopom so otroci iz raznih drevesnih in rastlinskih listov ustvarili žuželke različnih barv, oblik in velikosti. S pozornim poslušanjem so se po korakih učili risati bogomoljko, kačjega pastirja in hrošča. Na koncu so ponosno nesli svoje umetniške izdelke domov in obžalovali, ko je bilo druženja konec. Največja vrednost delavnic je bil čas, ki so ga otroci preživeli na prostem. Gibali so se, raziskovali, sodelovali in sklepali nova prijateljstva. Drug drugemu so navdušeno potrjevali odkritja žuželk, gledali pod kamenje, si pomagali in si včasih tudi prijazno nagajali. Takšni počitniški dnevi dokazujejo, da je narava najboljša učilnica. V njej se znanje prepleta z izkušnjami, raziskovanjem, ustvarjalnostjo in veseljem do odkrivanja sveta okoli nas. Obenem nas take preproste, a uspešne delavnice opominjajo, da so pozitivne izkustvene interakcije med človekom in naravo najpomembnejše za razvoj zdravih in krepkih otrok. Blanka Jamšek (blanka.jamsek@lu-ajdovscina.si), LU Ajdovščina

Na spletišču Mozaik kakovosti smo zbirko zgodb obogatili z novo rubriko – Andragoške zgodbe. Zgodbe o kakovosti in zbirka Doživljanje izobraževalcev odraslih med pandemijo (t. i. covid zgodb) so se uveljavile. Zdaj svoje mesto dobivajo tudi zgodbe, ki v ospredje postavljajo izkušnje, izzive, uspehe in spoznanja iz vsakodnevne prakse izobraževanja odraslih. Andragoške zgodbe so prispevali strokovnjaki in praktiki, ki delujejo neposredno na področju izobraževanja odraslih – učitelji, organizatorji, svetovalci in drugi strokovni delavci. Nastale so v okviru strokovne monografije Temelji andragogike: Teoretični in praktični vidiki izobraževanja odraslih ter prinašajo dragocen vpogled v konkretne življenjske in delovne situacije iz andragoške prakse. Zgodbe so vsebinsko razvrščene po ključnih poglavjih andragogike. Dotikajo se vprašanj, kdo so odrasli v izobraževanju, kako razumeti različne ciljne skupine ter njihove motive, ovire in potrebe. Vodijo skozi pomembne vidike priprave izobraževalnih programov, načrtovanja in organizacije izobraževanja ter izbire ustreznih metod. Posebna pozornost je namenjena osebnemu izobraževalnemu načrtu, strokovni podpori odraslim pri učenju, vrednotenju znanja ter strokovni identiteti izobraževalcev odraslih.  Objavljene zgodbe te ključne andragoške teme osvetljujejo skozi konkretne situacije, osebne izkušnje in izzive iz prakse. Pokažejo, kako se strokovna načela odražajo v resničnem delu z odraslimi. Njihova posebna vrednost je prav v povezovanju strokovnega znanja s konkretnimi izkušnjami. Bralcem ponujajo priložnost za refleksijo, globlje razumevanje dela z odraslimi udeleženci ter strokovno učenje ob resničnih zgodbah iz prakse. Obenem opozarjajo na pomen ustvarjalnosti, prilagodljivosti, empatije in razumevanja potreb posameznika v procesu učenja. Vabljeni, da obiščete novo zbirko Andragoških zgodb ter skozi izkušnje kolegic in kolegov odkrijete različne obraze in razsežnosti andragoškega dela. Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

V založništvu Mestne knjižnice Kranj je letos izšel zanimiv priročnik. Direktorica te ustanove je v uvodu izrazila zahvalo vsem, ki »s svojim časom, znanjem in predanostjo dokazujete, da knjige ne spreminjajo le posameznikov, temveč tudi skupnosti«. Medtem ko marsikdo rad bere sam, so bralne skupine dejansko skupnostna dejavnost, organizirana na prostovoljstvu in zagovorništvu branja. Bralne skupine s skupnim imenom Modro brati in kramljati na Gorenjskem obstajajo že vrsto let. Pri njihovem razvoju je dejavno sodeloval dr. Jože Ramovš. Bralna skupina je torej skupina ljudi, ki se redno, periodično (tedensko, mesečno) srečujejo, da bi se pogovarjali o knjigah. Za opis bralne skupine se pogosto uporabljajo tudi izrazi bralni klub, knjižna skupina in literarnodiskusijska skupina. V priročniku najdemo najprej nekaj teoretičnih opredelitev bralne skupine: njeno definicijo in značilnosti vodje, kaj vse je treba upoštevati pred ustanovitvijo skupine. Izjemnega pomena sta komunikacija in struktura. Ljudje smo si različni, to je treba upoštevati tudi pri izboru knjig. Zelo dragoceno je zadnje poglavje, ki navaja nekaj primerov iz prakse. Ti so lahko odličen pripomoček za vse vodje. V knjigi so zbrani nasveti, ki bi jih pravzaprav v medsebojnih odnosih moral upoštevati na vsakovrstnih srečanjih, tako pri vsakdanji kot strokovni ali profesionalni komunikaciji. Lična knjižica je na voljo za izposojo v Knjižnici ACS. Dobrodošli! Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Mobilnost Erasmus+ v Bonn nam je odprla pogled tako v sistem kot prakse vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih, posebno izobraževalcev odraslih. Razvojno delo mora dopolnjevati tudi spremljanje implementacije v praksi Na nemškem inštitutu za izobraževanje odraslih (DIE) smo sodelavke Središča za svetovanje in vrednotenje spoznavale razvojno delo na področju uvajanja mikrodokazil, vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja ter profesionalnega razvoja izobraževalcev odraslih. Obenem smo bolje spoznale sistem IO v Nemčiji ter način raziskovanja in razvijanja strokovnih praks. Zelo dobra dopolnitev, so bili pogovori z izobraževalci odraslih, ki delujejo v praksi. Prinesla je pomembne uvide o pomenu strukturiranega uvajanja in nenehne podpore pri uporabi razvitih orodij. Ta vidik nam je pomagal ozavestiti, da je za uspešno implementacijo rezultatov razvojnega dela nujno stalno spremljanje in sistematična podpora implementaciji v praksi. Kaj se je izkazalo za zelo pomembno? Da sta nacionalna koordinacija in stalna strokovna podpora bistveni za kakovostno delovanje svetovalne in drugih dejavnosti v IO. To v Sloveniji imamo in je ključno za ustrezno sistemsko umestitev in nadaljnji razvoj dejavnosti. Mag. Andreja Dobrovoljc Ideje o oblikovanju mikrodokazil za izobraževalce odraslih so prisotne tudi v nemškem prostoru. Po eni strani se pojavlja želja po razvoju usposabljanj za razvoj znanja, spretnosti in kompetenc s pomočjo mikrodokazil, po drugi pa tudi njihova uporaba za priznavanje predhodno pridobljenega znanja in spretnosti pridobljenih z delom v IO. Pa vendar se to področje tudi v Nemčiji najhitreje razvija na področju visokega šolstva, razvoj na področju IO pa je zaenkrat v začetnem stanju in temelji predvsem na projektnem razvoju. Eden od njih je mednarodni projekt Block.Ed.  Navdušile so nas prakse vrednotenja predhodno pridobljenega znanja in spretnosti Spoznale smo projekt ValiKom, namenjen vrednotenju neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in spretnosti odraslih. Zasnovale so ga različne zbornice z namenom povečanja spretnosti posameznikov, ki imajo delovne izkušnje, manjka pa jim formalno pridobljena izobrazba. Izjemen uspeh projekta je, da se je na njegovi podlagi postopek vrednotenja leta 2025 tudi zakonsko uredil. Kandidati ob uspešnem zaključku pridobijo formalno potrdilo, ki potrjuje njihovo strokovno usposobljenost, obenem pa poveča njihovo samozavest na strokovnem področju, poveča njihovo zaposljivost, in jim omogoča nadaljnje izobraževanje, prilagojeno njihovim potrebam. Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih v Nemčiji podpirajo različni spletni portali in orodja, ki strokovnim delavcem omogočajo dostop do strokovnih vsebin, samostojno učenje, spremljanje razvoja kompetenc ter iskanje ustreznih programov usposabljanja. Med pomembnejšimi sta poleg portala wb-web še EULE, portal za samostojno učenje in razvoj kompetenc, ter TrainSpot, digitalna platforma, ki ponudnikom usposabljanj omogoča objavo programov, strokovnim delavcem pa samooceno kompetenc in pridobivanje predlogov konkretnih usposabljanj glede na ugotovljene razvojne potrebe. Urška Pavlič Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih, ki temelji na vrednotenju kompetenc, pridobljenih na raznolike načine PortfolioPlus je orodje, ki izobraževalcem odraslih omogoča beleženje in ocenjevanje potrebnih kompetenc za opravljanje njihovega dela, ki so jih pridobili na različne načine, s formalnim in neformalnim izobraževanjem ter priložnostnim učenjem. Vrednotenje poteka na podlagi kompetenčnega modela GRETA, ki so ga na DIE razvili za opredelitev potrebnih kompetenc izobraževalcev odraslih. Ti imajo sicer zelo raznoliko izobraževalno in poklicno ozadje, prav tako v IO prevzemajo različne vloge. Eno izmed opredeljenih področij kompetenčnega področja je tudi svetovanje. Za izobraževalce odraslih so razvili tudi portal wb-web, ki predstavlja pomembno bazo za razvoj njihovih kompetenc. Na portalu izobraževalci najdejo zbrane aktualne novosti ter uporabna gradiva in orodja za njihovo delo. Del portala je namenjen tudi strukturiranemu samostojnemu učenju. Zanimiv se mi je zdel način, kako v Nemčiji podpirajo profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih s strukturiranim samostojnim učenjem. Pri učnih poteh portala EULE, ki vključujejo tudi naloge, ki spodbujajo reflektiranje, se mi je porodila ideja o možnostih vključevanja strokovne povratne informacije v digitalna učna okolja. Povezovanje prednosti digitalnega okolja s človeško strokovno podporo vidim kot zanimivo možnost za nadaljnji razvoj kakovostnega in celostnega razvoja profesionalnih kompetenc. Teja Dušak Orodja in pripomočki, ki jih uporabljajo v začetnih fazah postopkov vrednotenja temeljijo na refleksiji in samoevalvaciji odraslega. Tako ugotovijo, kaj vse se je odrasli učil – ne glede na okolje, v katerem je učenje potekalo – odrasli pa ozavesti pomen vsega naučenega. Posledično se zviša tudi njegova samozavest in izboljša samopodoba. Orodja in pripomočki podpirajo predvsem ugotavljanje znanja, pridobljenega neformalno in priložnostno. Vera Mlinar Za izobraževanje, ki temelji na zanimanju posameznika, pa je zanimiva možnost 5-dnevnega plačanega izobraževalnega dopusta. Ta zaposlenim omogoča vključevanje v raznolike oblike izobraževanja. Izobraževalne ustanove ponujajo pestro ponudbo izobraževanj v ta namen, ki jih targetirano oglašujejo za namen izobraževalnega dopusta.   Slovenske strokovne revije tudi v nemških knjižnicah Trenutno je v 14 od 16 nemških zveznih dežel zakonsko urejena možnost plačanega izobraževalnega dopusta. Trajanje in pogoji se med deželami razlikujejo.           Prav posebno presenečenje so nam pripravili v knjižnici DIE. V njeni bogati ponudbi smo našle tiskano izdajo e-Novičk iz leta 2007, v kateri je naša Andreja napisala svoj prispevek o Dnevih svetovanja za znanje. V knjižnici pa hranijo tudi starejše izdaje novičk TVU in Andragoških spoznanj. Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS

Kako naj se izobraževanje odraslih razvija v prihodnje? Katere spremembe potrebujemo in kako jih povezati s potrebami posameznika, družbe in trga dela? Odgovore bomo iskali na Letnem posvetu o izobraževanju odraslih 2026, osrednjem nacionalnem strokovnem srečanju na področju izobraževanja odraslih. Letošnji posvet v Portorožu bo povezal ugotovitve vmesne evalvacije ReNPIO 2022–2030 z razmislekom o prihodnosti

Letošnji Nacionalni mesec skupnega branja (8. september–11. oktober) v ospredje postavlja branje kot veselje in izkušnjo, ki povezuje posameznike, generacije in skupnosti. Za izobraževanja odraslih je to tudi priložnost za nekoliko drugačen premislek: kaj nam branje pove o vseživljenjskem učenju – in kaj nam pove o našem lastnem delu pri ozaveščanju zanj? V raziskavi o ozaveščenosti prebivalstva Slovenije za vseživljenjsko učenje smo med drugim preverjali, ali so ljudje že slišali za pojem vseživljenjsko učenje (VŽU). Pritrdilno je odgovorilo 56 % vprašanih, 28 % jih za pojem še ni slišalo, 16 % pa jih ni bilo prepričanih. To pomeni, da skoraj 44 % prebivalcev pojma VŽU ne prepoznava zanesljivo. Drugo sliko dobimo, ko vprašanje od poznavanja pojma premaknemo h konkretnemu vedenju. 54 % vseh anketiranih pravi, da pogosto ali vsak dan berejo zaradi novega znanja. Med tistimi, ki poznajo pojem VŽU, je takšnih 65 %, med tistimi, ki pojma ne poznajo, 42 %, med neopredeljenimi pa 36 %. Podobno velja za branje kot del vsakdanjih dejavnosti. 49 % vprašanih navaja, da pogosto ali vsak dan njihove redne dejavnosti vključujejo branje. Pri poznavalcih pojma VŽU je delež 63-, pri tistih, ki pojma ne poznajo, 31-, pri neopredeljenih pa 29-odstoten. Tudi bolj aktivne oblike odnosa do branja pokažejo pomembne razlike. 31 % vseh vprašanih pogosto ali vsak dan brska po knjižnicah ali knjigarnah ter išče zanimive knjige ali revije. Med tistimi, ki poznajo VŽU, je ta delež 40-, med tistimi, ki ga ne poznajo, pa 16,2-odstoten. Branje za užitek in zabavo je še pogostejše: pogosto ali vsak dan ga navaja 56 % vseh vprašanih, poznavalci VŽU v 67 %, tisti, ki pojma ne poznajo, pa v 43 %. Ti podatki sami po sebi ne dokazujejo, da poznavanje pojma vseživljenjsko učenje povzroča več branja ali več učenja. Ljudje, ki prepoznavajo pojem VŽU, pogosteje poročajo tudi o različnih oblikah branja, iskanja novega znanja in samostojnega učenja. Če ne poznamo pojma, to še ne pomeni, da se ne učimo Tu se odpira pomembno vprašanje za izobraževanje odraslih. Če vprašamo ljudi, ali poznajo pojem vseživljenjsko učenje, dobimo eno sliko. Če jih vprašamo, kaj počnejo, pa drugo. Človek lahko bere knjigo, ker ga zanima določena tema. Lahko poišče članek, ker želi razumeti aktualno dogajanje. Lahko se vključi v pogovor, v katerem spozna nekaj novega. Lahko začne brati o vrtnarjenju, zgodovini, zdravju, tehnologiji ali katerem koli drugem področju, ker ga je nekaj pritegnilo. Vse to so lahko konkretne oblike učenja, čeprav jih posameznik ne poimenuje vseživljenjsko učenje. Človek lahko nekaj počne, ne da bi to prepoznal kot vseživljenjsko učenje. Prav zato ozaveščanje za VŽU ni zgolj vprašanje promocije pojma. Gre za to, da ljudem pomagamo prepoznati učenje tudi tam, kjer ga sami ne bi tako označili. Pri tem imajo strokovni delavci na področju izobraževanja odraslih pomembno vlogo. Vloga strokovnega delavca je pomembnejša od izvedbe programa Ko govorimo o VŽU, pogosto najprej pomislimo na programe, tečaje, delavnice, svetovanje ali druge organizirane oblike izobraževanja. Vendar je vpliv strokovnih delavcev širši. Direktorica ljudske univerze, vodja programa, svetovalec, organizatorka izobraževanja ali drug strokovni delavec lahko z načinom, kako predstavlja učenje, oblikuje tudi odnos posameznika do lastnega učenja. Ko odraslemu pokažemo, da je njegovo iskanje informacij pomembno, ko mu pomagamo povezati novo znanje z njegovimi izkušnjami, ko ga spodbudimo k branju, razpravi, raziskovanju ali nadaljnjemu učenju, ne izvajamo zgolj posamezne aktivnosti. Ustvarjamo razmere, v katerih lahko posameznik svoje učenje prepozna, razume in nadaljuje. To je pomemben vidik ozaveščanja za VŽU: strokovni delavec ni samo izvajalec izobraževanja, temveč je lahko tudi posrednik razumevanja, kaj vse učenje sploh je. Branje je zelo konkreten primer. Ni samo dejavnost, povezana z razvijanjem bralne pismenosti. Ni samo prostočasna dejavnost. Lahko je način pridobivanja novega znanja, razvijanja kritičnega mišljenja, širjenja obzorij, oblikovanja stališč in povezovanja z drugimi. Branje je lahko eden od načinov, kako človek živi vseživljenjsko učenje. Zato je september, ki v ospredje postavlja branje, tudi dobra priložnost za pogled na lastno delo. Koliko dejavnosti, ki jih izvajamo v organizacijah za izobraževanje odraslih, je že v svojem bistvu dejavnosti ozaveščanja za VŽU? Kolikokrat odraslemu pomagamo ne le pridobiti novo znanje, ampak tudi razumeti, da je njegovo učenje pomemben del njegovega življenja? Naša naloga ni samo spodbujati ljudi, naj se vse življenje učijo. Ena naših nalog je tudi, da jim pomagamo prepoznati, da se že učijo vse življenje. To velja tudi za strokovne delavce. Vseživljenjsko učenje se ne začne šele takrat, ko ga poimenujemo. Ko ga prepoznamo, razumemo in znamo o njem govoriti, pa postane bolj zavesten del našega dela – in nekaj, kar lahko lažje prepoznamo ter spodbujamo tudi pri drugih. Anja Trilar (anja.trilar@acs.si), ACS

EPALE vsak dan prinaša nove prispevke, novice, vire in razprave, ki se nanašajo na izobraževanje odraslih. Ob tolikšni količini vsebin se lahko hitro vprašamo: Kje začeti? Če iščete kakovostne vsebine, ki so jih že prepoznali drugi člani skupnosti ali jih posebej priporočajo uredniki EPALE, si oglejte dva uporabna razdelka v meniju Moja skupnost. Na prikazani navigaciji platforme sta dostopna le z nekaj kliki. V razdelku Najbolj priljubljene vsebine so zbrani prispevki, ki so med člani EPALE dosegli največ zanimanja. Največkrat so bile brane, deljene, všečkane ali komentirane. Gre torej za teme, ki trenutno najbolj nagovarjajo evropsko skupnost izobraževalcev odraslih. Če želite hitro izvedeti, o čem trenutno razpravlja evropska skupnost, je to odlično izhodišče. Drugi uporabni razdelek je Priporočeno branje. Uredniška ekipa EPALE četrtletno pripravi izbor prispevkov in virov, ki po strokovni presoji izstopajo po kakovosti, aktualnosti in relevantnosti. Razdelek je posebej uporaben za vse, ki želite ostati na tekočem z najpomembnejšimi trendi, raziskavami, projekti in razpravami v Evropi. Ne glede na to, ali iščete navdih za svoje delo, nove ideje za projekte ali vpogled v aktualne evropske razprave, vam oba razdelka omogočata hiter dostop do najbolj izpostavljenih vsebin na platformi. ➡ Raziščite razdelek Najbolj priljubljene vsebine in preverite, kaj trenutno najbolj zanima skupnost EPALE. ➡ Obiščite razdelek Priporočeno branje ter odkrijte vsebine, ki jih priporoča uredniška ekipa EPALE. Se tudi pri vas dogaja kaj zanimivega? Ustvarite tematski prispevek ali delite razmišljanje o aktualni temi s skupnostjo izobraževalcev odraslih. Vabimo vas k objavi virov, projektnih informacij in rezultatov. Obiščite platformo EPALE, se registrirajte ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo! Pri pripravi prispevkov sledite smernicam skupnosti EPALE. S tem boste zagotovili, da bo vaša vsebina skladna z načeli kakovosti in spoštljive komunikacije. Že objavljene vsebine lahko všečkate, komentirate, z avtorji prispevkov delite svoje mnenje ali jim postavite vprašanje. Vaše sodelovanje bomo nagradili z značko EPALE. Vabljeni k sodelovanju. Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

Kako lahko spretnosti prispevajo h kakovostnemu življenju, vključevanju in demokraciji? Odgovore bomo iskali na letošnji Konferenci skupnosti EPALE 2026, ki bo potekala 21. in 22. oktobra v Bruslju, spremljati pa jo bo mogoče tudi po spletu. Pod naslovom Oblikujmo Evropo s spretnostmi: učenje, kakovostna delovna mesta in vključevanje bo dogodek povezal strokovnjake s področja izobraževanja

Poletje se počasi poslavlja. Pred nami je jesen, polna novih priložnosti za mednarodno sodelovanje v izobraževanju odraslih. Med najpomembnejšimi je gotovo razpis za akreditacijo Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih (KA120-ADU), katerega rok za oddajo vlog je 29. september ob 12.00 (bruseljski čas). Akreditacija Erasmus+ je namenjena organizacijam, ki želijo mobilnosti in mednarodno sodelovanje vključiti

Cedefop in Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) sta pripravili publikacijo z naslovom Future-proofing VET in Europe – Progress, challenges and policy directions. Aalizira razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) med letoma 2020 in 2025. Osredotoča se na izvajanje skupnih evropskih prednostnih nalog poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU). Več >> Publikacija Learning from the Region: Best Practices in Adult Education predstavlja rezultate študijskih obiskov pri strokovnih kolegih (job shadowing), ki so v letih 2025 in 2026 potekali med člani skupnosti EPALE na področju Zahodnega Balkana. V izmenjave so bili vključeni strokovnjaki iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Več >> Cedefopov novičnik predstavlja nove podatke o prihodnjih potrebah po znanju in spretnostih.  Pomembni temi avgustovskega novičnika sta tudi lažje priznavanje znanj in kvalifikacij med evropskimi državami ter analiza učnih izidov. Več >> Avgustovska številka glasila LLLP Insights je namenjena vključevanju. Predstavlja aktualne pobude, projekte in dogodke, ki prispevajo k bolj dostopnemu in vključujočemu izobraževanju ter usposabljanju. Več >> Želim vam prijetno branje! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS