WEB.ACS.SI

Strokovni dogodek v Tednih vseživljenjskega učenja, jubilejni 30. Andragoški kolokvij,  je bil vsebinsko povezan z delno evalvacijo Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO). 2. junija smo se zbrali na Andragoškem centru Slovenije, da bi  razpravljali o spremljanju in izboljševanju pristopov k izobraževanju odraslih v najširšem smislu. Letošnji dogodek ter je ponudil vpogled v nekatere prve preliminarne ugotovitve o izvajanju ReNPIO v prvih letih (2022–2025) referenčnega obdobja. Izhodišče kolokvija je bil razmislek o učinkih izobraževanja odraslih na treh ravneh: individualni, organizacijski in sistemski. Ta konceptualni okvir je omogočil razpravo o dosežkih in izzivih izobraževanja odraslih z različnih perspektiv, od učinkov na posameznika do vprašanj delovanja organizacij in širšega sistema. Poseben poudarek je bil namenjen pomenu spremljanja in vrednotenja kot podlage za načrtovanje nadaljnjega razvoja področja. Osrednji del dopoldanskega programa je bila okrogla miza z naslovom Med ambicijo in realnostjo: izobraževanje odraslih v praksi. V razpravi so sodelovali predstavniki ključnih institucij in izvajalskih organizacij: Teja Dolgan z Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, dr. Nataša Potočnik z Andragoškega centra Slovenije, mag. Gregor Mohorčič s Centra RS za poklicno izobraževanje, Mateja Rozman Amon z Ljudske univerze Radovljica, Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo ter Andrej Jerak iz podjetja Microteam. Razprava je bila usmerjena v presojo dosedanjega izvajanja ReNPIO ter vprašanje, kako se zastavljeni cilji uresničujejo v praksi. Sodelujoči so izpostavili pozitivne trende pri vključevanju odraslih v izobraževanje, hkrati pa opozorili, da velik del odraslega prebivalstva ostaja izven izobraževalnih aktivnosti. Posebno pozornost so namenili vključevanju ranljivih skupin, organizacijskim in finančnim pogojem izvajanja programov ter vprašanju, kako se sistem odziva na potrebe digitalnega in zelenega prehoda. Pomemben poudarek razprave je bil tudi na razkoraku med ambiciozno zastavljenimi cilji in dejanskimi pogoji njihovega uresničevanja. Udeleženci so opozorili, da bo za doseganje ciljev ReNPIO treba krepiti sodelovanje med resorji, razvijati ustrezne podporne mehanizme za izvajalce ter posvetiti več pozornosti skupinam odraslih, ki se v izobraževanje vključujejo redkeje. Kolokvij je tako ponudil pomembno priložnost za strokovno razpravo o prvih ugotovitvah izvajanja ReNPIO in o vprašanjih, ki jih bo treba nasloviti v nadaljnjih fazah njenega spremljanja in evalvacije. Njegova sporočila predstavljajo koristno izhodišče za nadaljnje razmisleke o razvoju sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji. Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

Maja smo se v okviru programa Erasmus+ udeležili študijskega obiska v Sloveniji, osredotočenega na izobraževanje odraslih in vključevanje skupnosti. Organizacije, ki smo jih obiskali in dogodki, ki smo se jih udeležili v štirih dneh, so nam ponudili celovit vpogled v temeljno načelo: učenje ne obstaja kot ločen sistem, temveč živi in diha v skupnosti. Ob tej izkušnji nisem razmišljala toliko o tem, kaj v Sloveniji počnejo, temveč predvsem o tem, kako to počnejo in komu je vse to namenjeno. Učenje se začne tam, kjer so ljudje Prva obiska v Slovenski Bistrici in Radečah sta nas popeljala naravnost v središče dogajanja Tednov vseživljenjskega učenja v manjših lokalnih okoljih. V Sloveniji učenja ne praznujejo neopazno ali zgolj za zidovi ustanov, temveč ga ponesejo med ljudi. 20. maja je po vsej državi potekala Parada učenja, na katerih je učenje stopilo v ospredje in postalo skupno doživetje. V Slovenski Bistrici je bila Parada učenja namenjena celotni skupnosti: sodelovali so otroci, odrasli in starejši. Učenje je potekalo skozi praktične dejavnosti, med drugim ustvarjalne delavnice, masaže in prikaze s področja varnosti, na voljo pa so bili celo mirni kotički, kjer so se obiskovalci lahko zavestno ustavili, si odpočili in nabrali novih moči. Ta raznolikost je ustvarila okolje, v katerem je lahko vsakdo našel nekaj zase. Pozneje istega dne smo v Radečah doživeli, kako lahko učenje zaživi v celotnem mestu. Glavna ulica se je spremenila v festivalsko prizorišče, skupnost pa je bila hkrati organizator in udeleženec. Ljudje so z drugimi delili svoje znanje, učenje pa je spontano vznikalo iz pogovorov in skupnega delovanja. Dan je okrepil občutek pripadnosti in pokazal, da učenje ni obveznost, temveč način povezovanja ljudi. Sistem, ki nudi podporo Ena od prednosti Slovenije niso le živahne lokalne skupnosti, temveč tudi način, kako so te podprte na nacionalni ravni. Andragoški center Slovenije (ACS) zagotavlja strateški okvir in komunikacijsko podporo ter vzpostavlja mrežo partnerstev, ki spodbuja vseživljenjsko učenje po vsej državi. Vloga Andragoškega centra Slovenije močno presega zgolj koordinacijo. Sooblikujejo razpravo o učenju na nacionalni ravni – zakaj je pomembno, koga naj doseže in kako ljudi spodbuditi k vključevanju. To vključuje vseslovenske medijske kampanje in dejavnosti po vsej državi v času Tednov vseživljenjskega učenja in Parade učenja, pripravo komunikacijskih gradiv, sodelovanje z lokalnimi partnerji, predvsem pa stalen dialog. Še posebej nas je navdušil človeški pristop. Čeprav ACS deluje na nacionalni ravni, je bilo delovanje centra vse prej kot oddaljeno ali birokratsko. Pogovori so se osredotočali na resnične ljudi, njihove dejanske potrebe in praktične rešitve. Med drugim so se dotaknili vprašanja, kako doseči ljudi, ki sami nikoli ne bi iskali priložnosti za učenje, ali kako doseči, da bi bilo učenje prvi korak k pozitivni spremembi in ne šele zadnja možnost. Zdi se, da v Sloveniji nacionalni sistem ne deluje ločeno od lokalnih skupnosti, temveč v sodelovanju z njimi. To lokalnim organizatorjem daje občutek gotovosti – pri iskanju rešitev niso prepuščeni sami sebi, hkrati pa imajo dovolj svobode za samostojno delovanje. To ravnovesje je postalo še očitnejše med obiskom Javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana. Tu je v središču učenja posameznik – njegove potrebe, možnosti in ritem. Učenje je praktično, prilagojeno posamezniku in pogosto tesno povezano z vsakdanjim življenjem, pa naj gre za učenje jezika, razvijanje digitalnih spretnosti ali pridobivanje kompetenc, povezanih z delom. Posebno pozornost namenjajo odraslim z manj razvitimi temeljnimi zmožnostmi, priseljencem pa tudi mladim, ki svojo življenjsko pot še iščejo. Center Rog – prostor, ki ustvarja priložnosti Eden najbolj navdihujočih je bil zagotovo obisk Centra Rog v Ljubljani. Gre za izjemen primer, kako je mogoče mestni prostor uporabiti za spodbujanje učenja in razvoja. Nekdanja tovarna koles je bila ob podpori občine skrbno prenovljena in preoblikovana v sodoben večnamenski center. Pri tem so ohranili njen industrijski značaj ter ga povezali s sodobno arhitekturo in premišljenimi rešitvami. Nastalo je okolje, ki je hkrati navdihujoče in prijetno. V Centru Rog se srečujejo različni svetovi. Prostori za rokodelstvo, oblikovanje in tehnologijo se prepletajo z odprtimi prostori za sodelovanje in učenje, knjižnico ter prostori za zagonska podjetja in ustvarjalce. Mesto je tako pridobilo okolje, ki spodbuja k ustvarjanju, eksperimentiranju in osebnemu razvoju. Učenje se tu odvija spontano, skozi dejavnost. Ljudje ne prihajajo le po znanje, temveč ga tudi ustvarjajo, delijo z drugimi in navdihujejo drug drugega. Učenje tako postaja del osebne in poklicne rasti. Obisk me je spodbudil k razmišljanju o tem, kako pomembno vlogo ima pri učenju fizično okolje. Ko prostor ljudi vabi k sodelovanju, ti spontano postanejo aktivni. Mladinski center – odgovornost in priložnosti z roko v roki Nazadnje so nas popeljali v mladinski center Baza, kjer smo spoznali navdihujoč primer spodbujanja mladih k dejavnemu vključevanju v skupnost. Center deluje v nekdanji tovarni sladkorja, ki je bila prav tako prenovljena ob podpori občine. Mladim med 15. in 29. letom ponuja številne navdihujoče priložnosti. Če želijo dejavno sodelovati pri dejavnostih centra, se morajo najprej včlaniti. To pa prinaša tudi odgovornost – od njih se pričakujejo prostovoljstvo, pomoč pri organizaciji dejavnosti in dejavno sodelovanje v skupnosti. V zameno dobijo priložnost, da predlagajo svoje projekte in zamisli. Če se izkažejo za izvedljive, prejmejo podporo mentorja in pogosto tudi finančna sredstva za njihovo uresničitev. Pri tem pridobivajo izkušnje z vodenjem projektov, sodelovanjem in prevzemanjem odgovornosti. Center sodeluje tudi s prostovoljci, ki opravljajo vlogo mentorjev in svetovalcev. Mladim zagotavljajo usmerjanje in podporo v času, ko se številni soočajo z vse več izzivi na področju duševnega zdravja. Tak model spodbuja samostojnost in samozavest. Mladi niso zgolj udeleženci, temveč tudi soustvarjalci. Učijo se skozi izkušnje, te pa jih pripravljajo na prihodnost. V čem smo si različni in česa se lahko naučimo? Slovenija se od Estonije ne razlikuje bistveno, vendar je v pristopu k učenju mogoče opaziti nekaj pomembnih razlik. Učenje je bolj vidno, skupnosti so vanj dejavneje vključene, neformalno učenje pa je prepoznano kot naravni del izobraževalnega prostora. Še posebej očitno je bilo, da v središču učenja niso programi ali strukture, temveč ljudje in njihove izkušnje. Za spodbujanje učenja je izkoriščena vsaka priložnost – od dogodkov na mestnih trgih do ustvarjalnih centrov in mladinskih organizacij.  Ta učna mobilnost nam ni ponudila že pripravljenih odgovorov, je pa odprla številna vprašanja in nas spodbudila k razmišljanju. Slovenija nam je pokazala, da je učenje lahko prijetno in vidno ter da lahko pomembno prispeva k povezovanju skupnosti. Včasih niso potrebne velike spremembe. Dovolj je, da ustvarimo prostor – tako fizični kot miselni – kjer se lahko ljudje srečujejo, izmenjujejo ideje in se učijo drug od drugega. Učenje se ne začne vedno v učilnici. Pogosteje se začne preprosto – s srečanjem. Zahvaljujemo se Andragoškemu centru Slovenije (ACS). Učna mobilnost je potekala v okviru programa Erasmus+ v obliki sledenja na delovnem mestu, za koordinatorje izobraževanja odraslih pa jo je organizirala ETKA Andras. Jaanika Tappo (jaanika.tappo@tln.lib.ee), koordinatorka izobraževanja odraslih v Talinu in vodja knjižnice Tallinn Liivalaia

Novo znanje, zanimive izkušnje, druženje in priložnosti, da poskusimo nekaj novega – vse to prinašajo letošnji regijski dogodki Lahko.si. Štirje so že za nami, šest pa jih od septembra do oktobra prihaja na različne konce Slovenije. Posebno pozornost letos namenjamo starejšim odraslim (65+), saj za radovednost in učenje ni starostne omejitve. V projektu Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje tudi letos skupaj z regijskimi koordinatorji in lokalnimi partnerji pripravljamo dogodke Lahko.si zraven. Tako želimo vseživljenjsko učenje približati ljudem tam, kjer živijo. Zakaj? Ker učenje ni samo učilnica ali tečaj. Učimo se tudi takrat, ko prvič poskusimo nekaj novega, poslušamo izkušnjo drugega, usvojimo novo spretnost, se vključimo v pogovor ali posvetimo dejavnosti, za katero prej nismo imeli časa. Regijski dogodki so zato predvsem priložnost, da učenje doživimo – skozi srečevanja, delavnice, pogovore, kulturo, gibanje in druženje. Štirje dogodki so že za nami, šest jih še prihaja Spomladi so se obiskovalci Lahko.si že srečali na štirih dogodkih po Sloveniji. Utrinke in zgodbe z njih lahko poiščete med našimi novicami in dogodki. Jeseni pa nadaljujemo – od Bele krajine prek Sevnice, Krasa, Postojne in Ajdovščine vse do Jesenic. Septembra začenjamo v Črnomlju 8. septembra se bomo srečali na Gradu Črnomelj, kjer tamkajšnja knjižnica pripravlja prireditev Starati se aktivno. Dogajanje bo preplet osebnih zgodb, plesa, humorja in umske telovadbe, po zaključku pa bo čas tudi za sproščeno druženje. Dogodek že z naslovom sporoča pomembno misel: leta niso razlog, da bi nehali raziskovati, se povezovati in odkrivati nove stvari. Grad Črnomelj, 8. 9. 2026Več o dogodku V Štanjelu o dragocenem znanju in izkušnjah 20. septembra se selimo na Kras, kjer Društvo Samooskrbni.net na Gradu Štanjel pripravlja Festival samooskrbe. Rdeča nit dogodka lepo povzema tudi bistvo vseživljenjskega učenja: ko se srečajo izkušnje in novo znanje. Poleg predavanj se boste lahko udeležili različnih delavnic ali pa čas namenili izmenjavi izkušenj, pogovoru in povezovanju. Grad Štanjel, 20. 9. 2026Več o Festivalu samooskrbe V Postojni bomo dokazali, da še vedno rastemo Mesec bomo zaključili 30. septembra v Kulturnem domu Postojna, kjer Zavod Znanje Postojna pripravlja dogodek Še vedno rastem. Osrednji gost bo psiholog in predavatelj dr. Aleksander Zadel, program pa bo vključeval tudi okroglo mizo o prihodnosti učenja odraslih in interaktivne učne stojnice. Naslov dogodka nosi sporočilo, ki ga želimo širiti tudi z gibanjem Lahko.si: osebna rast se ne konča pri določeni starosti. Kulturni dom Postojna, 30. 9. 2026Zavod Znanje Postojna Oktobra še Jesenice, Sevnica in Ajdovščina Že naslednjega dne, 1. oktobra, Ljudska univerza Jesenice organizira Smenj priložnosti za aktivna zrela leta na treh lokacijah (Jesenice, Kranj in Radovljica). Predstavili bodo pestro ponudbo aktivnosti, programov in priložnosti za druženje v tretjem življenjskem obdobju. 8. oktobra nas skupaj s KŠTM Sevnica čaka dogodek z zgovornim naslovom Reset 65+ v Večgeneracijskem centru Posavje+, enota Sevnica. Udeleženci bodo dan začeli s tai čijem, nadaljevali z biblioterapijo in jogo na stolu, čas pa bo tudi za sproščeno druženje in povezovanje. Eden od vrhuncev dogodka bo pogovor Klemna Bunderle z Mojco Fatur, avtorico knjige Zdrava. Letošnji niz regijskih dogodkov bomo sklenili 21. oktobra v Ajdovščini, kjer Ljudska univerza Ajdovščina pripravlja dogodek Lahko sem zraven. Nastopili bodo nastopili dr. Sanela Banović, dr. Željko Ćurić in Sonja Šinigoj. Podrobne programe bomo sproti objavljali na Lahko.si in na spletnih straneh organizatorjev. Lahko.si zraven – ker je vedno mogoče odkriti nekaj novega Včasih je za nov začetek dovolj že majhen korak: da pridemo med ljudi, prisluhnemo zanimivi zgodbi, nekaj prvič preizkusimo ali nekaj novega odkrijemo. Prav takšni trenutki nas opomnijo, da je učenje del vsakdanjega življenja. Pomaga nam ohranjati radovednost, samostojnost in povezanost z drugimi ter odpira nove možnosti za kakovostno in dejavno življenje. Zato preverite, kateri dogodek vam je najbližji, in pridite po navdih! Lahko ste radovedni. Lahko poskusite nekaj novega. Lahko ste zraven. Projekt vodi Andragoški center Slovenije, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz ESS+. Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Konec šolskega leta prinese občutek zaključka. Učbenike pospravimo, ocene zaključimo in spričevalo zaokroži še eno leto učenja in odraščanja. A ocene ne povedo, katero pomembno življenjsko izkušnjo je posameznik pridobil. A za tem, kar lahko zapišemo v obliki ocene, se skriva še marsikaj – vse tisto, kar se v otroku gradi nekoliko bolj potihem, z vsakodnevnimi izkušnjami. Izobraževanje namreč ni le pridobivanje znanja pri posameznih šolskih predmetih. Je tudi pot, na kateri se otroci učijo poslušati, sodelovati, sprejemati drugačnost, vztrajati, ko ne gre, in znova poskusiti. Na tej poti gradijo spretnosti, utrjujejo veščine, odnose in samozaupanje – vse tisto, kar nekoč postane njihova notranja opora. Prav zato si na Ljudski univerzi Jesenice v Večgeneracijskem centru Gorenjske+, prizadevamo, da so poletne šole za otroke 1. triade več kot le prijetna popestritev počitnic. Na Jesenicah, v Žirovnici in Kranjski Gori jih izvajamo že vrsto let. So priložnost, da otroci v drugačnem, sproščenem okolju nadaljujejo, utrjujejo in nadgrajujejo tisto, kar spoznavajo in razvijajo med letom – znanje, spretnosti, odnose in zaupanje vase. Z ustvarjanjem, gibanjem, raziskovanjem in druženjem z vrstniki lahko svoje izkušnje preizkusijo na nove načine ter ob tem prepoznajo, koliko se lahko naučijo tudi takrat, ko imajo občutek, da se samo igrajo. Učijo se čakati na drugega, pomagati, poslušati, sprejeti poraz, se veseliti prijateljevega uspeha. Učijo se samostojnosti, odgovornosti in tega, da skupnost nastaja iz majhnih dejanj vsakega posameznika. Prav te življenjske veščine pomagajo življenje narediti prijaznejše, bogatejše in bolj smiselno. Izobraževanje pušča številne sledi – ne le tistih, ki jih otroci zapišejo na papir, temveč tudi tiste, ki se bodo skozi leta prelivale v njihove misli, odnose in odločitve. Morda otroci ne bodo znali povedati, česa vsega so se naučili na poletni šoli. A bodo znali bolje sodelovati, malo bolj zaupati vase, lažje stopiti naproti drugemu in pogumneje poskusiti znova ter vztrajati. In prav v tem je vrednost takih izkušenj. Danes so morda le majhen korak, droben trenutek v otroštvu, nekoč pa lahko postanejo del njihove notranje opore. Kajti temelji za življenje se ne gradijo naenkrat. Nastajajo počasi, iz odnosov, izkušenj, spodbud in majhnih zmag. Katarina Bertoncelj (katarina.bertoncelj@lu-jesenice.net), LU Jesenice

Približno 16 odstotkov delovno aktivnih oseb v Sloveniji je tujih državljanov. Njihova struktura, tako kulturna kot jezikovna, je vse bolj raznolika. Razmere na trgu dela kažejo, da se bo ta trend nadaljeval in še krepil. Še kako na mestu je zato vprašanje, ali splošni jezikovni tečaji zadostujejo za razvoj jezikovnih zmožnosti, ki jih zaposleni potrebujejo v konkretnih delovnih situacijah. Ali lahko priseljenci, predvsem tisti, ki prihajajo iz jezikovno bolj oddaljenih okolij, dovolj hitro in dovolj dobro usvojijo znanje slovenščine, ki ga potrebujejo, da svoje delo opravljajo varno, učinkovito in dostojno? Kako podpreti učenje jezika prav tam, kjer se ta vsak dan uporablja – pri delu? S temi vprašanji se v okviru naloge Jezik na delovnem mestu ma Andragoškem centru Slovenije ukvarjamo že nekaj let. Oblikujemo različne predloge, ki pa za zdaj še niso prerasli v širše uveljavljene rešitve. Znanje jezika delovnega okolja pomeni več kot le zmožnost sporazumevanja. Omogoča varnost, samostojnost, učinkovitost, pripadnost in odpira možnosti za poklicni razvoj. Pred kratkim smo v delovni skupini zbrali in povezali predloge za nadaljnji razvoj področja. Zaključno gradivo je objavljeno v Digitalni bralnici ACS. Izhajali smo iz praktičnih izkušenj in odgovore iskali celostno. Razmislek je obsegal različne elemente – od dostopnejših informacij in svetovanja za delodajalce do razvoja programov in gradiv, prilagojenih konkretnim delovnim okoljem, ter različnih oblik podpore učenju ob delu. Predlogi zato pozornost namenjajo vlogi kadrovskih služb, vodij, mentorjev in sodelavcev pri jezikovnem vključevanju zaposlenih ter pomenu motivacije, pripadnosti in možnosti za poklicni razvoj. V nadaljevanju vključujejo še učinkovitejše nagovarjanje delodajalcev, na srednji rok pa odpirajo razmislek o sistemskih pogojih in spodbudah, ki bi omogočili trajnejši razvoj področja. Učinkovit model učenja jezika na delovnem mestu bo lahko zaživel le, če bo vsak od deležnikov prevzel svoj del odgovornosti: zaposleni za dejaven pristop k učenju, delodajalec za ustvarjanje spodbudnega okolja za učenje in uporabo jezika, stroka pa za razvoj kakovostnih programov in orodij, prilagojenih konkretnim potrebam zaposlenih in delovnih okolij. Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

Kmalu po zaposlitvi na Ljudski univerzi Jesenice sem ugotovila, kako raznoliko je delo v okviru projekta Večgeneracijski center Gorenjske+. Poleg organizacije različnih izobraževanj soustvarjamo priložnosti za vseživljenjsko učenje, povezovanje in vključevanje ljudi različnih generacij. Še posebej me je razveselilo, da sem dobila priložnost tudi stopiti v učilnico in prevzeti vodenje začetnega tečaja italijanščine. Po poklicu sem profesorica angleščine in sem v preteklosti poučevala predvsem otroke ter mladostnike. Zato sem začetni tečaj italijanščine za skupino starejših udeležencev začela z nekaj negotovosti in veliko radovednosti. Začela sem z mislijo, da bom jaz tista, ki bo predajala znanje. Odšla pa sem z občutkom, da sem se tudi sama veliko naučila. Navdušili so me iskrena motivacija mojih tečajnikov, njihova vztrajnost in veselje do učenja. Nihče ni bil tam zato, ker bi moral biti – vsi so prišli zato, ker so si želeli novega znanja. Usvajanje slovničnih pravil in besedišča je ponudilo veliko možnosti za povezovanje z vsakdanjim življenjem. Navdihnila me je tudi pripravljenost udeležencev za delitev njihovih izkušenj, življenjskih zgodb in modrosti. Tečajniki so bili navdušeni nad izkustvenim učenjem, igro vlog in uporabo digitalnih učnih pripomočkov za učenje tujih jezikov, kot sta Quizlet in Kahoot!. Ta tečaj me je spomnil, da učenje ni nikoli enosmerno. Znanje res prenašamo učitelji, a navdih pogosto dobimo od udeležencev. Jeseni bomo nadaljevali z učenjem italijanščine, novih srečanj se zelo veselim.  Manca Rupnik (manca.rupnik@lu-jesenice.net), LU Jesenice

Kako otroku pomagamo vstopiti v svet jezika, zgodb in branja? Kako v času zaslonov, razpršene pozornosti in hitrega življenjskega tempa ohranjamo branje kot pomembno življenjsko veščino? In kako lahko vrtci, šole, knjižnice ter družine skupaj ustvarjamo okolje, v katerem otroci odraščajo ob besedah, zgodbah in pogovorih? Na vsa ta vprašanja smo v četrtek, 27. avgusta, skušale odgovoriti članice uredniškega odbora spletne strani za družinsko pismenost na strokovnem srečanju Kako vzgojiti bralca v času zaslonov? Organiziral ga je Andragoški center Slovenije v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Osvetlile smo pomen branja od najzgodnejšega otroštva. Predstavile smo konkretne pristope k spodbujanju jezikovnih spretnosti, pripovedovanju, poslušanju in branju od prvih otrokovih dni pa vse do pozne starosti. Razmišljale smo o pomenu branja v 21. stoletju ter njegovem vplivu na kritično mišljenje, razumevanje in interpretacijo sveta. Predstavile smo sodobna spoznanja o vplivu družbenih sprememb na branje, pomenu kakovostnih jezikovnih izkušenj v zgodnjem otroštvu. Izpostavile smo vlogo družine, vrtca, šole in knjižnice pri razvoju bralnih navad. Posebno pozornost smo namenile vprašanjem, kako otrokom približati knjige, kako razvijati besedni zaklad in pripovedovanje. Želele smo posredovati načine za prikaz branja kot prijetne in povezovalne dejavnosti, ki otroke in odrasle bogati bolj, kot jih bodo lahko zasloni kadarkoli. Dr. Sabina Fras Popović je osvetlila branje kot kompleksno, večplastno dejavnost, ki se v sodobnem družbenem kontekstu pomembno preoblikuje. Izpostavila je vpliv digitalizacije, pospešenega tempa življenja in fragmentacije pozornosti na bralne navade ter razumevanje besedil. Poudarila je, da je branje zavestna odločitev posameznika, ki jo je treba v sodobnem času aktivno in nenehno izbirati, negovati in razvijati. Osredotočila se je na razvijanje in krepitev razumevanja, da je branje veselje, zato bi moral izobraževalni sistem poleg obveznih vsebin spodbujati predvsem branje za užitek in to pri vseh predmetih. Mag. Barbara Hanuš je predstavila različne literarne zvrsti, s pomočjo katerih prve korake v svet branja lahko uspešno opravijo tudi otroci s slabšim besednim zakladom. Skupaj z njo smo iskali odgovore na vprašanja, kako vzgojitelji in učitelji spodbujajo poslušanje, branje, pogovor o prebranem in različne ustvarjalne dejavnosti po branju. Razmišljali smo, kaj lahko v vrtcih in šolah storimo, da bi starši v vsakdanje življenje vpeljali več branja in da bi branje zaznavali kot prijetno dejavnost, ki krepi povezanost z otroki. Dr. Barbara Baloh je odgovarjala na vprašanje, kako otrok postopoma vstopa v svet jezika, podob, zvoka in zgodb. Izpostavila je pomen skupnega branja, pogovora, pripovedovanja in vsakodnevne jezikovne interakcije v družini. Predstavila je sodobna spoznanja o zgodnjem jezikovnem razvoju, razvoju besedišča in večkodni pismenosti ter pomen kakovostnih jezikovnih izkušenj v obdobju zgodnjega otroštva. Te so povezane s slikanicami, zlasti tistimi brez besed, ritmom, glasom in pripovedjo pri razvoju otrokovega razumevanja, domišljije in sporazumevalne zmožnosti. Kot urednica sem predstavila spletni portal Družinska pismenost, ki na enem mestu združuje vsebine, nasvete, ideje in priporočila, kako uvajati več pismenosti v družinski vsakdan. Družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki se zgodijo v domačem okolju. Z njimi poleg bralne pismenosti krepimo tudi matematične, naravoslovne, medijske ter digitalne spretnosti vse od prvih otrokovih dni dalje. Poleg dejavnosti, ki jih starši lahko skupaj z otroki izvajajo doma, boste na portalu našli tudi priporočila za branje kakovostne literature, dejavnosti splošnih knjižnic na področju krepitve družinske in bralne pismenosti. Članicam uredniškega odbora sta se na odru pridružili tudi Maja Kenda iz Mestne knjižnice Kranj in Sanja Selinšek iz domače, ptujske knjižnice. Tako so obiskovalci spoznali kompetenčne vsebine, ki jih izvajajo v osrednji gorenjski knjižnici, in programe družinske pismenosti, ki jih izvaja ptujska knjižnica. Dogodka se je udeležilo več kot 50 vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in drugih strokovnih delavcev, ki želijo prispevati k ustvarjanju spodbudnega jezikovnega in bralnega okolja. Želja organizatorjev je bila, da bi udeleženci spoznanja in nove informacije, ki so jih dobili na dogodku, predali tudi svojim kolegom, še posebej pa staršem, katerih otroke izobražujejo. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS  

Kje najti pravi izobraževalni program? Kako nadgraditi svoje znanje in spretnosti? Kako načrtovati naslednji korak v karieri? Odgovore na ta in številna druga vprašanja bodo odrasli lahko dobili na Dnevih svetovanja za znanje, ki bodo med 23. in 25. septembrom po vsej Sloveniji. V treh dneh bodo svetovalci središč ISIO in SSU odraslim približali različne možnosti izobraževanja, učenja, vrednotenja že pridobljenega znanja ter načrtovanja osebne in poklicne poti. Svetovanje, ki pomaga narediti naslednji korak Dogodki bodo zajemali vsa tri področja svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih: svetovanje pri vključevanju in nadaljevanju izobraževanja, svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju predhodno pridobljenega znanja, svetovanje pri samostojnem učenju. Obiskovalci bodo lahko izvedeli več o vpisu v formalne in neformalne izobraževalne programe, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti, načrtovanju in razvoju kariere, samostojnem učenju ter sofinanciranju izobraževanja in usposabljanja. Poseben poudarek bo namenjen možnostim vpisa v višje strokovne šole. Na dogodkih bodo sodelovali njihovi predstavniki iz lokalnega okolja. Svetovanje blizu ljudem Dnevi svetovanja za znanje bodo priložnost, da središča ISIO in SSU svoje storitve še bolj približajo odraslim v lokalnem okolju. Pripravila bodo predstavitve, promocijske stojnice, dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja ter se z informacijami podala tudi na javna mesta – med drugim na mestne trge, sejme, v knjižnice, muzeje in trgovske centre. Namen dogodkov je preprost: odraslim pokazati, da jim je pri iskanju novih poti do znanja na voljo brezplačna strokovna podpora in svetovanje. En dan bo posebej namenjen modremu znanju. V središče bomo postavili starejše odrasle. Ozaveščali jih bomo o pomenu vseživljenjskega učenja za kakovostno, aktivno in samostojno življenje v starosti. V sodobni družbi postajata aktivno staranje in dolgoživost vse pomembnejši družbeni temi. Življenjska doba se podaljšuje, delež starejših odraslih (v Sloveniji je starih 65 in več let že približno petina prebivalstva) pa narašča. Vseživljenjsko učenje pri tem pomembno prispeva k ohranjanju samostojnosti, zdravja, socialne vključenosti ter kakovosti življenja tudi v poznejših letih. Starejše želimo informirati o različnih možnostih učenja, jih spodbuditi k vključevanju v izobraževanje ter jim predstaviti podporo, ki jim je pri tem na voljo v okviru svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. Dogodki bodo prispevali k zmanjševanju ovir za vključevanje starejših v učenje, krepitvi njihove samozavesti za učenje ter ozaveščanju, da je učenje mogoče in koristno v vseh življenjskih obdobjih. Časopis INFO – Svetujemo za znanje 2026/2027 Koristen pripomoček pri iskanju informacij o možnostih izobraževanja in učenja odraslih je časopis INFO – Svetujemo za znanje, ki prinaša aktualne informacije o izobraževalnih možnostih, vrednotenju že pridobljenega znanja in spretnosti ter načrtovanju in razvoju kariere. V njem so zbrane tudi povezave do spletnih virov, kjer lahko odrasli poiščejo še več informacij in naredijo naslednji korak na svoji poti učenja.  Svetovalni kotiček na F3ŽO Svetovanje pa se bo nadaljevalo tudi jeseni. Med 29. septembrom in 1. oktobrom bodo svetovalci iz petih središč ISIO in SSU sodelovali na 25. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obiskovalci festivala bodo lahko informacije in nasvete prejeli v svetovalnem kotičku na razstavnem prostoru Andragoškega centra Slovenije (ACS) in partnerjev v prvem preddverju. Spremljajte program dogodkov Aktualne informacije o Dnevih svetovanja za znanje bodo objavljene na spletni strani Svetujemo za znanje. 11. septembra bo tam objavljen tudi spletni koledar vseh dogodkov, ki jih bodo središča ISIO in SSU pripravila za odrasle. Promocijsko gradivo je objavljeno tukaj. Poiščite informacije, vprašajte za nasvet in naredite korak naprej. Prava pot do novega znanja se lahko začne z enim samim vprašanjem. Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Kako načrtovati in izpeljati kakovostno izobraževanje odraslih na daljavo? Kaj vse je treba predvidevati in upoštevati, ko se npr. del izobraževanja odvija v živo, del na daljavo ali v hibridni obliki, udeleženci pa del obveznosti opravijo samostojno v spletnem učnem okolju? Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) bomo 16. septembra začeli z izvedbo 24-urnega programa Didaktični vidiki načrtovanja in izpeljave izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Za vključitev v program je na voljo še nekaj prostih mest. Program je zasnovan praktično, izveden bo v kombinirani obliki. Udeleženci bodo spoznali značilnosti in didaktična načela izobraževanja na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Podrobneje se bodo posvetili digitalni preobrazbi izobraževanja, didaktičnim vidikom načrtovanja in izpeljave izobraževanja na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja. Poglobili se bodo v metode dela v spletnem učnem okolju, podporo udeležencem pri spletnem in samostojnem učenju ter načine vrednotenja znanja. Pomemben del programa bo namenjen prenosu pridobljenega znanja v prakso. Udeleženci bodo preizkusili izbrana spletna orodja in pripravili primer aktivnosti za udeležence v svojem programu. Predvsem bodo v programu korak za korakom izdelali svoj izvedbeni načrt za kombinirano obliko izobraževanja, ki ga bodo lahko uporabili pri nadaljnjem delu. Usposabljanje bo potekalo od 16. septembra do 23. oktobra: 15 pedagoških ur v živo na ACS v Ljubljani, 3 ure na daljavo po Zoomu in 6 ur samostojnega dela v spletni učilnici Moodle. Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo v spletnem katalogu KATIS do 2. septembra oziroma do zapolnitve prostih mest. Program je namenjen organizatorjem izobraževanja odraslih, učiteljem, svetovalcem, mentorjem, tutorjem in drugim strokovnim delavcem, ki sodelujejo pri načrtovanju in izpeljavi izobraževanja odraslih. Program izvajamo v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si) in mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), obe ACS

Aprila letos se je šest mlajših odraslih udeležencev neformalnih izobraževalnih programov UPI – ljudske univerze Žalec v okviru programa Erasmus+ odpravilo na učno mobilnost v Španijo. Zanje je bila to priložnost pridobiti novo znanje, osebnostno rasti ter razvijati samozavest, jezikovne in medkulturne kompetence. Udeležence sva spremljali Biserka Neuholt Hlastec in Mihaela Anclin ter z veseljem opazovali njihov napredek. Take izkušnje potrjujejo, da ima izobraževanje odraslih pomembno vlogo pri opolnomočenju posameznika in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Učenje brez meja Prva dneva smo preživeli v Barceloni, kjer smo obiskali šolo za odrasle Comunitat d’Aprenentatge Verneda-Sant Martí. Spoznali smo vključujoče učno okolje, ki temelji na prostovoljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju ljudi različnih narodnosti. Ob raziskovanju Barcelone in arhitekturne dediščine Antonija Gaudíja smo krepili tudi medkulturne kompetence ter spoznavali lokalno okolje in kulturo. Nova znanja in nova samozavest Drugi del mobilnosti je potekal v Reusu pri partnerski organizaciji Dom Spain. Udeleženci so skozi ustvarjalne aktivnosti raziskovali svojo učno pot, osebne vrednote in cilje, oblikovali osebni ikigai plakat, sodelovali v izmenjevalnici znanj ter s pomočjo umetne inteligence pripravili podkast. Mobilnost je obogatil tudi obisk praznika svetega Jurija (Sant Jordi), kjer smo doživeli bogato kulturno dogajanje in znamenite katalonske človeške stolpe – castells. V okviru projekta Erasmus+ smo v Španiji raziskovali koncept ikigai, razmišljali o svojih življenjskih izkušnjah, vrednotah in ciljih ter odkrivali, kako lahko svoje sposobnosti uporabimo v prihodnosti. Posebno doživetje je bilo pisanje pisma sebi v prihodnosti. Spodbudilo nas je k razmisleku o osebni rasti, sanjah in načrtih za prihodnost. Poleg izobraževalnih dejavnosti smo občudovali tudi lepote Španije – njeno bogato kulturno dediščino, čudovito arhitekturo, slikovite ulice ter prijetno sredozemsko vzdušje, ki je naše doživetje Erasmus naredilo še bolj nepozabno.« Yuliia Koshel, udeleženka mobilnosti Erasmus+ Domov se nismo vrnili le z lepimi spomini, temveč tudi z novimi znanji, prijateljstvi in dragocenimi izkušnjami. Udeleženci so okrepili samozavest, postali bolj odprti za nove izzive ter pridobili dodatno motivacijo za nadaljnje vključevanje v vseživljenjsko učenje. Prav to je največja vrednost mednarodnih mobilnosti – posameznikom pomagajo odkrivati lastne potenciale in širiti pogled na svet. Biserka Neuholt Hlastec (biserka.neuholt@upi.si), UPI – LU Žalec