WEB.ACS.SI

Vtisi s Temeljnega usposabljanja za mentorje študijskih krožkov (ŠK) 2026 Januarja in februarja je na ACS potekalo težko pričakovano, 40-urno temeljno usposabljanje za mentorje ŠK. V zaključni evalvaciji so udeleženci poudarili, da je bilo vredno čakati nanj. Kot posebno vrednost programa so izpostavili, da ta preseže prenos informacij. Uresničuje se skozi proces, ki postopoma gradi razumevanje, samozavest in notranjo pripravljenost za mentorsko delo. Številni so poudarili, da so na usposabljanju dobili jasnejši vpogled v poslanstvo ŠK. Okrepili so občutek, da so za to vlogo dobro opremljeni – ne le strokovno, temveč tudi osebnostno. Učenje kot izkušnja, ne kot razlaga Posebno kakovost programa so udeleženci prepoznali v načinu dela. Raznolike učne metode, premišljen preplet teorije in prakse ter stalna aktivna vključenost udeležencev so ustvarili dinamiko, v kateri je učenje postalo izkustveno in dobilo smisel. Program je zasnovan tako, da poteka v sproščenem, a hkrati ciljno usmerjenem vzdušju, ki omogoča krepitev odnosov in sinergijo sodelovanja. Strokovni okvir mu postavljajo odlično ocenjeni predavatelji, ki so tudi sami izkušeni v vodenju študijskih krožkov. Prav to mnogi prepoznavajo kot ključno spodbudo: občutek, da bodo v mentorski vlogi del širše mreže, kjer so sodelovanje, izmenjava in medsebojna podpora osnovno vodilo. Ustrezno izbrane metode dela so nam omogočile, da smo s prenosom v prakso lahko začeli takoj. Interaktivne metode učenja so nas spodbudile, da smo gradili na svojih izkušnjah, jih konstruktivno delili med seboj in se povezovali. Mogoče bomo s soudeleženci tudi ostali v stiku in vzpostavili kako konkretno projektno sodelovanje. mnenje iz ankete Veseli nas, da so udeleženci usposabljanje ocenili z najvišjimi ocenami – vse od splošnega zadovoljstva z izvedbo in vsebino do izbranih metod dela, učnih gradiv in organizacije. Tudi odprti odgovori pričajo, da je bilo razmerje med teoretičnim in praktičnim delom učinkovito ter da so uporabljene metode omogočale aktivno sodelovanje, lažje razumevanje in takojšen prenos v prakso. Takšna enotnost ocen potrjuje, da program ni kakovosten le v zasnovi, temveč se kot tak izkaže tudi v izvedbi. Da program nagovarja resnične potrebe družbe, potrjuje tudi izjemno zanimanje zanj. Razpoložljive kapacitete so zasedene za daljše časovno obdobje vnaprej. V tem vidimo zaupanje v kakovost usposabljanja in pomen prostora, kjer se bodoči mentorji ne učijo le, kako voditi študijski krožek, temveč hkrati izkusijo, kaj pomeni učenje s sodelovanjem, dialogom in skupnim ustvarjanjem. Hvala za to izkušnjo. Dobila sem občutek, da v svojem lastnem okolju lahko pripomorem k spremembam, zelo skladno s citatom bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. Verjamem, da je to izobraževanje le prvi korak. mnenje iz ankete Novim 26 mentoricam in mentorjem ŠK ob uspešnem zaključku iskreno čestitamo. Ob tem jim želimo, da v lokalnih okoljih uspešno negujejo tisto, kar je bistvo ŠK – učenje v krogu, kjer znanje nastaja iz izkušenj, dialoga, radovednosti in skupnega iskanja smisla. Erika Švara (erika.svara@acs.si), ACS

Ob koncu januarja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) v Ljubljani gostilo srečanje s predstavniki Evropske komisije. V središču zanimanja so bili razvoj spretnosti in prihodnje usmeritve evropskih sredstev. Osrednja gostja je bila Andriana Sukova, namestnica generalnega direktorja Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Razprava je bila uglašena na pripravo Akcijskega načrta za spretnosti in možnosti usmerjanja evropskih sredstev v učinkovitejšo podporo razvoju človeškega kapitala. Dogodek je bil zasnovan kot dialog med državnimi institucijami, socialnimi partnerji in Evropsko komisijo. Po sestanku visokih predstavnikov EK z ministrom za vzgojo in izobraževanje (MVI), dr. Vinkom Logajem, je sledilo dopoldansko delovno srečanje s predstavniki pristojnih ministrstev, kamor sem bila povabljena kot predstavnica Andragoškega centra Slovenije (ACS). Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov na razvoj spretnosti in učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev. Razprava je tekla o povezovanju politik in zagotavljanju boljše odzivnosti sistema na potrebe trga dela in družbe. Pri tem je Andriana Sukova izpostavila potrebo po motiviranju odraslih za vseživljenjsko učenje in spodbujanju delodajalcev k podpori usposabljanja, saj »so veščine ključno gonilo evropske konkurenčnosti.« Prav zato sem že po uvodnih pozdravih državnih sekretarjev MKRR in MVI dobila besedo. Predstavila sem izsledke nacionalne raziskave o ozaveščenosti za VŽU skozi prizmo segmentacije populacije 15–75 let, ki jo je v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU za nas izvedla agencija Arhea. Pri tem je najbolj odmevala velika razlika med deležem populacije, ki se popolnoma zaveda pomena VŽU (67 %), in deležem tistih, ki vedo, katera znanja morajo še pridobiti (20 %). Pohvaljen je bil tudi način segmentacije populacije, iz katerega bodo izhajale najučinkovitejše strategije za krepitev ozaveščanja posamezne ciljne skupine odraslih. Rezultati omenjene raziskave so odmevali že v zaključnem nagovoru Andrijane Sukove ter po zaključku delovnega srečanja. Nanje so se sklicevali tudi v popoldanski panelni razpravi, kamor smo bili povabljeni predstavniki Gospodarske zbornice, Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za makroekonomske analize in razvoj, sindikatov ter ACS. Razpravljali smo o oceni trenutnega stanja na področju razvoja spretnosti v EU in Sloveniji, priložnostih za izboljšave na področju izobraževanja odraslih s poudarkom na prekvalifikacijah in izpopolnjevanju, vlogi delodajalcev in delojemalcev ter izzivih in priložnostih, kot izhajajo iz strateških dokumentov. V ospredju sta bila Evropski steber socialnih pravic in predlog večletnega finančnega okvirja 2028–2034. Sama sem v  panelni razpravi odgovarjala predvsem na vprašanja, povezana z oceno dosedanje prakse in kakovosti vlaganj, njihovih prednosti in razvojnih potreb, ter o potrebi po močnejši vlogi delodajalcev, sindikatov in usklajenosti politik. V tem kontekstu se je odprlo tudi vprašanje priprave Akcijskega načrta za spretnosti kot dodatnega strateškega dokumenta. V svojem prispevku sem izpostavila, da ima Slovenija na področju izobraževanja odraslih že veljaven in vsebinsko celovit strateški dokument, tj. Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO), ki je usklajen z evropskimi usmeritvami in povezan z razvojnimi cilji države. Zato sem v razpravi poudarila, da izziv ni odsotnost strategije, temveč predvsem izvajanje in spremljanje učinkov. Spomnila sem, da na ACS pripravljamo nacionalno vmesno evalvacijo ReNPIO, ki bo natančneje pokazala, kaj oz. katere ukrepe na področju izobraževanja odraslih – ne zgolj na področju pridobivanja znanj in spretnosti za trg dela – bo treba okrepiti. Ob tem sem izpostavila tudi podatke zadnje Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP, 4t), ki kažejo, da Slovenija po udeležbi odraslih v VŽU presega povprečje EU, posebno na področju neformalnega izobraževanja. To pomeni, da sistem deluje in da imamo vzpostavljene mehanizme dostopa do učenja. Vprašanje prihodnjega obdobja je torej: kako zagotoviti večjo usklajenost, boljše spremljanje rezultatov in dolgoročno stabilnost izvajanja, s čimer je povezano stabilno financiranje. V prehodu med posameznimi kohezijskimi programskimi obdobji je namreč področje izpostavljeno povečanemu tveganju, saj je na voljo manj sredstev za razvijanje in izvajanje formalnih in neformalnih programov ter vseh podpornih dejavnosti za izobraževanje odraslih. Razprava je potrdila, da je razvoj spretnosti skupna odgovornost države, delodajalcev, sindikatov in izobraževalnih institucij. Socialni partnerji so poudarili pomen usklajevanja programov s potrebami gospodarstva, pri čemer sem izpostavila, da morajo biti temeljne spretnosti – bralna, matematična pismenost in prilagodljivo reševanje problemov – pogoj za razvoj in učinkovito uporabo vseh drugih spretnosti, vključno z digitalnimi in poklicno specifičnimi. Za pridobivanje teh pa je med drugim potrebna močnejša vpetost delodajalskih in delojemalskih združenj v programe  izpopolnjevanj in usposabljanj, pri čemer sem izpostavila potrebo po socialnem dialogu na temo dostopa in vključenosti. Srečanje z EK je bilo priložnost za odprto strokovno razpravo in jasno predstavitev slovenskega sistema izobraževanja odraslih kot stabilnega in razvojno naravnanega področja. Dialog je pokazal, da obstaja skupna zaveza krepitvi spretnosti kot temeljnega dejavnika družbene in gospodarske odpornosti. Za ACS ostaja ključno, da se vse prihodnje pobude umeščajo v obstoječi nacionalni strateški okvir. Poudarek naj bo na učinkovitem izvajanju, sistematičnem spremljanju rezultatov in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti ter kakovosti sistema izobraževanja odraslih. Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), ACS

Prvo srečanje mreže TVU 2026 je postavilo temelje letošnjemu festivalu učenja. 28. januarja smo se po Zoomu pogovarjali o razpisu, ki je bil tedaj še v polnem razmahu. Izpostavili smo tudi druge aktualne teme. Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je pozdravila udeležence. Koordinatorjem se je zahvalila za energijo, ki jo vlagajo v ozaveščanje o pomenu učenja in izobraževanja. Izpostavila je ključne rezultate lanskega festivala učenja in povabila udeležence, naj izpolnijo anketo. S tem namreč lahko utemeljujemo nacionalni pomen TVU. Ta je viden v poročilu, kjer v letu 2025 izstopa veliko število medijskih objav tako na lokalni kot državni ravni. Zvonka je vodila projekt TVU na ACS vseh 30 let. Z letošnjim letom to vlogo prevzema mag. Urška Bittner Pipan. Oblika in vsebina TVU 2026 Vrednote TVU ostajajo. Omika, znanje, spretnosti Mir in enakost Zdravje telesa in duha Sodobnost in naprednost Skupnost v sožitju Njihove vsebine nismo spreminjali, saj so v jubilejnih 30. TVU naletele na odličen odziv izvajalcev in koordinatorjev. Uspešno so jih vpletli v dogajanje na lokalni ravni. Tudi letos verjamemo, da bodo uresničili svoje načrte: povabili k učenju predstavnike vseh generacij od zibelke do … Na spletni strani TVU smo že objavili odgovore na najpogostejša vprašanja in druge dokumente, ki jim bodo pri tem pomagali. Tudi v letu 2026 sodelujemo s SAZAS, ki bo vse prijavitelje, ki bodo to jasno označili pri prijavi, opravičil prispevka za povračilo avtorskih pravic in poskrbel za nadomestilo avtorjem. Celostna grafična podoba je še v pripravi, zato o promocijskem gradivu še nismo govorili. TVU in Parada učenja so med seboj tesno povezani, zato je smiselno, da prireditelji upoštevajo rdečo nit. Ta naj nastane v soglasju z lokalnim koordinatorjem. V pomoč in navdih so številne vseslovenske teme, kot sta leto Srečka Kosovela in Zofke Kveder. Ana Peklenik Izbrani prijavitelji bodo morali pred začetkom Tednov vseživljenjskega učenja vnesti prireditve svojih podizvajalcev ter izvajalcev Parade učenja v spletni koledar TVU. V izbor financiranih ustanov se ne more uvrstiti dejavnost prijaviteljev, ki v preteklem letu niso izpolnili pogodbenih obveznosti. Poročila se oddajajo v aplikacijo ReNPIO ob izdaji računa, dostopna gesla pa boste prejeli skupaj s sklepom in pogodbo. Rezultati razpisa bodo znani najpozneje 7. aprila. Maja Celarc Accetto O barvah in skupnih akcijah Letošnja barva TVU je rumena, sončno rumena, kot je poudaril oblikovalec David Fartek. Izpeljali bomo dve skupni akciji: poleg Parade učenja tudi Dan za kakovost. Glasovanje o datumu dneva učečih se skupnosti je podprlo tradicijo: na mestnih trgih in drugih odprtih lokacijah po vsej Sloveniji bo živahno tretjo sredo, torej 20. maja. Skupina svetovalcev za kakovost je izglasovala 29. maj za obeležitev pomena kakovosti v izobraževanju odraslih. Dokument Namera o prevzemu vloge koordinatorja TVU (in PU) 2026 ima velik pomen v sodelovanju z ACS. Koordinatorji so jo morali s  kopijo načrta dejavnosti koordinacije TVU in PU oddati do sredine februarja. Pomembna dokumenta sta Napotki in priporočila za koordinacijo in organizacijo TVU in PU. Erika Brenk Letos smo prejeli 45 prijav za priznanja ACS 2026. Predlaganih je bilo 24 kandidatk, 8 kandidatov in 13 skupin oziroma organizacij. V 12 regionalnih komisijah smo izmed njih izbrali 12 prejemnikov Priznanj ACS. Prejmejo jih 4 ženske, 3 moški in 5 skupin. Njihova imena in zgodbe bomo predstavili na nacionalnem odprtju TVU. Med njimi pa bo med potekom TVU najširša javnost lahko po spletu izbrala NAJzgodbo VŽU za leto 2026. Darijan Novak Nacionalno odprtje bo! Lani, ob 30. obletnici vseslovenskega festivala učenja, smo na osrednji prireditvi ob 30-letnici TVU obeležili številne vidike TVU, preteklost, sedanjost in prihodnost. Dopoldanski del dogajanja smo namenili miru v izobraževanju odraslih. Tak naslov je nosil 29. Andragoški kolokvij (AK). Letos se vračamo v ustaljene tirnice. Nacionalno odprtje bo v petek, 8. maja, na Koroškem, AK pa 2. junija. O pomenu učenja in znanja bomo na številnih lokacijah ozaveščali vse do 14. junija. Takoj naslednjega dne, 15. junija, bomo razglasili NAJzgodbo VŽU. Boste z nami? Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

V ekipi Lahko.si smo ob zaključku leta 2025 pregledali pretekle aktivnosti in rezultate. Dobili smo potrditev: gibanje vseživljenjskega učenja se uspešno širi med ljudi. Za nami je leto intenzivnega povezovanja, raziskovanja ciljne skupine mlajši odrasli, zanimivih dogodkov po vsej Sloveniji, ustvarjanja vsebin in obsežne medijske prisotnosti. Dosegli smo več kot 85 odstotkov vseh odraslih v Sloveniji ter pomembno okrepili prepoznavnost projekta in predvsem vseživljenjskega učenja. Odlično sodelovanje z 12 regijskimi koordinatorji za VŽU je ustvarilo vseslovensko mrežo zagovornikov učenja in znanja. Javnost smo nagovarjali po spletnih kanalih, družbenih omrežjih in z novičnikom Lahko si obveščen. Ponosno smo obeležili 30. obletnico Tednov vseživljenjskega učenja in razglasili 12 prejemnikov priznanj ACS. Podelili smo prvi naziv NajZgodba VŽU 2025.  Prepričala sta nas pogum in navdih Žana Kidriča. Na kanalih Lahko.si smo opogumljali z motivacijskimi zgodbami posameznikov ter spodbujali vključevanje v priložnosti za učenje. S partnerji smo izvedli 10 dogodkov po vsej Sloveniji, ki so mladim približali vseživljenjsko učenje na lahkoten in igriv način. Leto pa smo zaključili z dogodkom Lahko si mlad! v ljubljanskem Centru Rog. Z živahnim in pestrim dogajanjem na delavnicah smo pokazali, da je učenje lahko tudi zelo kul. Poseben poudarek leta je bila vseslovenska medijska kampanja, ki je potekala od sredine novembra do konca decembra. Sodelovali smo z agencijo Pristop. Močno digitalno prisotnost je zagotovila agencija Viralen.si. Kampanja je imela zelo jasen cilj: krepiti zavedanje, da je učenje proces, ki poteka vse življenje, ter spodbujati majhne učne korake in zaupanje v lastne zmožnosti razvoja. Lahko.si v vseh medijih Na televiziji so se 15- in 30-sekundni oglasi predvajali na nacionalnih, komercialnih in nišnih kanalih. Radijska kampanja je potekala na najbolj poslušanih postajah, velik del v najbolj poslušanih terminih. Na spletu smo bili prisotni z videooglasi, pasicami in PR članki na največjih slovenskih portalih. Doseg vsebin je bil zavidanja vreden, visoko nad pričakovanji. Kampanjo so dopolnjevali tudi tiskani oglasi v časopisih in zunanje oglaševanje po Sloveniji. Digitalni kanali in vplivneži V digitalnem okolju smo oglaševali tudi na Googlu, YouTubu, družbenih omrežjih (Facebooku in Instagramu).  Na vseh platformah smo presegli zastavljene cilje. Z vsebinami so se kampanji pridružili tudi prepoznavni ustvarjalci oz. vplivneži, ki so vsebine približali mlajšim ciljnim skupinam. Tako smo zavestno stopili izven ustaljenih komunikacijskih okvirov. Dosegli smo tudi tisti del ciljne skupine, ki se z vseživljenjskim učenjem sicer redkeje srečuje ali mu ne pripisuje večjega pomena. Pogled naprej V leto 2026 smo vstopili z dragocenimi izkušnjami, okrepljenimi partnerstvi in jasno vizijo nadaljnjega razvoja projekta Lahko.si. Z zavedanjem, da učenje odpira priložnosti, krepi posameznike in povezuje skupnosti, bomo tudi v prihodnje soustvarjali prostor za navdih, rast in pogum za nove korake. Nadaljevali bomo z ozaveščanjem o pomenu vseživljenjskega učenja, povezovanjem regijskih okolij, odpiranjem dialoga ter predstavljanjem zgodb, ki dokazujejo, da učiti se pomeni živeti polno. Skupaj izboljšujemo učno kulturo odraslih in vabimo k razmisleku, kako lahko učenje izboljšuje življenje. Skupaj bomo krepili gibanje vseživljenjskega učenja in gradili družbo, v kateri je učenje vrednota, dostopna vsakomur – vse življenje. Letos posebej izpostavljamo tretje in četrto obdobje, saj je v središču zanimanja skupina starejših od 65 let. Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS

Pregled začenjamo s predstavitvijo vsebin s spletne strani Cedefopa, ki jih mesečno povzamejo v glasilu: v 157. novičniku izpostavljajo pomen državljanske vzgoje, ki postaja v poklicnem izobraževanju ena ključnih kompetenc 21. stoletja. V času dezinformacij in vse manjše vključenosti mladih želi Evropska unija okrepiti znanja, ki podpirajo demokratično sodelovanje, kritično razmišljanje in aktivno državljanstvo. Poklicno izobraževanje ima pri tem pomembno vlogo, saj dosega širok krog mladih in odraslih po vsej Evropi. Več >> novičnik št. 158 ponuja širok pogled na to, kako se spretnosti, kvalifikacije in izobraževalne politike razvijajo v dinamičnem okolju. Predstavljajo novo študijo o spretnostih do leta 2040 (Preparing for 2040), ki preučuje vpliv umetne inteligence (UI) na učenje, delo in družbo. Več >> Zadnja številka glasila Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA) v letu 2025 prinaša poglobljen vpogled v stanje in prihodnost izobraževanja odraslih po Evropi ter jasno sporoča: učenje odraslih ostaja ključni odgovor na družbene, gospodarske in demografske izzive. Več >> Predstavljamo decembrski in januarski novičnik Platforme za vseživljenjsko učenje (LLLP): Zadnja lanskoletna izdaja LLLP Insights se ozira na leto, ki je bilo v celoti zaznamovano z izobraževanjem in razvojem spretnosti. Platforma za vseživljenjsko učenje (LLLP) je ob 20-letnici delovanja utrdila svojo vlogo pomembnega sogovornika v evropskih razpravah o prihodnosti znanja. Več >> LLLP vstopa v leto 2026 z jasnimi cilji. V ospredju ostaja pravica do izobraževanja in usposabljanja za vse. Poudarek je na pravičnejši Evropi in učnih poteh, prilagojenih posamezniku. Več >> Zbirka virov o vseživljenjskem učenju, ki jih pripravljajo v Knjižnici Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje (UIL), prinaša vabilo k branju zanimivih prispevkov. Izpostavili smo štiri, ki si zaslužijo pozornost izobraževalcev odraslih. Več >> Na spletišču OECD so sredi decembra objavili Pregled znanj in spretnostih OECD 2025 (OECD Skills Outlook 2025). Publikacija preučuje, kako se spretnosti razvijajo od zgodnjega izobraževanja do odraslosti in kako možnosti učenja vplivajo na posameznika (denimo pri zaposlovanju, vključevanju in blaginji). Več >> DigComp 3.0 je najnovejša, peta različica evropskega okvira digitalnih kompetenc. Smernice opisujejo, katere digitalne spretnosti, znanja in stališča ljudje potrebujejo za učenje, delo in polno udeležbo v družbi. Več >> Nova knjiga Mednarodnega inštituta za načrtovanje izobraževanja pri Unescu (IIEP UNESCO) prinaša poglobljen razmislek o preoblikovanju načrtovanja izobraževalnih sistemov v času hitrih in nepredvidljivih sprememb. Zbornik The future of educational planning ponuja skoraj 30 prispevkov voditeljev, načrtovalcev in strokovnjakov. Več >> Ali vas zanima pogled civilne družbe na izobraževanje odraslih v Evropi? Sredi decembra je Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) objavilo poročila (EAEA Country Reports 2024–2025), ki prispevajo k razumevanju stanja in prihodnjih izzivov izobraževanja odraslih v Evropi. Temeljijo na anketi 15 organizacij članic EAEA. Obravnavajo stanje politik, trende ter izzive financiranja v 12 državah. Več >> Želim vam prijetno branje! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS  

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil med 30. septembrom in 2. oktobrom 2025 24. Festival za tretje življenjsko obdobje. Dogodek vsako leto odpira vprašanja kakovostnega staranja, socialne vključenosti, medgeneracijskega sodelovanja, izobraževanja, sožitja družbenih skupin v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. V strokovnem programu so pripravili 10 okroglih miz. Povzetke razprav so predstavili v zborniku, ki je izšel ob koncu januarja. ob koncu januarja. Med drugim je objavljen tudi prispevek naših sodelavk mag. Zvonke Pangerc Pahernik in Ane Peklenik. Povzeli sta dogajanje na okrogli mizi Priložnosti vseživljenjskega učenja v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Več >> Aktivna politika zaposlovanja (APZ) je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela, povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Vlada RS je 7. januarja letos sprejela Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030. Ta strateški dokument predstavlja okvir za izvajanje ukrepov APZ v prihodnjem petletnem obdobju. Določa prioritete, znotraj katerih se bodo oblikovali in izvajali programi zaposlovanja, usposabljanja, izobraževanja ter aktivacije brezposelnih. Več >> Monografija Vedno radovedni poudarja širšo vlogo univerz. Te niso le ustanove za mlade. So skupnosti znanja, ki prispevajo k pravičnejši in bolj vključujoči družbi. Znanje in modrost nimata starostne meje, univerze se kažejo kot odprti prostori za vse generacije. Več >> Vsebina januarske izdaje VKO novičnika je namenjena tudi odraslim, ki se soočajo s spremembami na trgu dela, razmišljajo o prekvalifikaciji ali razvijajo svojo karierno pot. Pišejo o programu PUM-O+, ki s projektnim učenjem mladim krepi kompetence, poklicno identiteto in povezovanje sistemov. Dobra praksa za (re)integracijo mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali šolajo, je mednarodno prepoznana, kar potrjuje tudi pilotna izvedba v Toskani. Več >> Želim vam prijetno branje! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Projekt Karierni Plac – Karierni center za mlade plus v obalno-kraški regiji deluje na Ljudski univerz (LU) Koper. V tem okviru smo uspešno izvedli prvi obisk v obliki sledenja na delovnem mestu (job shadowing). Z dijakom prvega letnika smo se odpravili v JP Okolje Piran – Zbirni center Dragonja, kjer sta nas prijazno sprejela delovodja Iago Stanič in njegov sodelavec Marko. Dijaku sta predstavila delovanje zbirnega centra ter celoten sistem ravnanja z odpadki v občini Piran. Spoznali smo, kako poteka njun delovni dan, katere naloge opravljata in kakšni so pogoji za zaposlitev na različnih delovnih mestih na področju ravnanja z odpadki. Ogledali smo si urejene in posebej opremljene prostore za ločeno zbiranje različnih vrst odpadkov – od kosovnih, nevarnih in nenevarnih odpadkov do papirja, stekla in embalaže. Zbirni center omogoča, da lahko občani in podjetja varno oddajo različne frakcije odpadkov, obiskali pa smo tudi Center za izmenjavo uporabnih predmetov Druga roka, ki spodbuja ponovno uporabo. Posebno zanimiv je bil pogled v skrb za okolje in varnost. V zbirnem centru izvajajo reden monitoring vplivov na okolje. Med drugim merijo nivo podtalnice in spremljajo kakovost vode. Veliko pozornosti namenjajo požarni varnosti. Dijak je iz prve roke spoznal, da ima delovodja zbirnega centra zelo dinamično delo. Komunicira s strankami in podjetji, ki prevzemajo ločeno zbrane odpadke. Dela na terenu in s podatki, organizira delovne procese. Dijak je z izkušnjo sledenja na delovnem mestu zelo zadovoljen. Mentorja je ocenil z odlično oceno ter posebej pohvalil njegovo prijaznost in pripravljenost za razlago. Izkušnjo bi priporočil vsem, ki še niso odločeni o svoji nadaljnji poklicni poti. Prvo sledenje na delovnem mestu je mladi osebi omogočilo realen vpogled v delovno okolje. Utrdilo je poznavanje pomena odgovornega ravnanja z odpadki, hkrati pa uspešno povezalo izobraževanje z lokalnim okoljem in poklicnimi priložnostmi. Projekt Karierni Plac – Karierni center za mlade plus se izvaja v okviru konzorcija, katerega vodilni partner je Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Projektni partnerji v konzorciju so Ljudska univerza Nova Gorica, Ljudska univerza Ajdovščina, Ljudska univerza Škofja Loka, Regionalna razvojna agencija BSC Kranj ter Ljudska univerza Koper. Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Martina Mrakovčić (martina.mrakovcic@lu-koper.si), Ljudska univerza Koper

Pedagoško-andragoški dnevi 2026 Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko so bili v četrtek, 22. januarja, Pedagoško-andragoški dnevi (PAD) z naslovom Kakovost v vzgoji in izobraževanju za prihodnost vseh generacij. V ospredju je bil razmislek o ustvarjanju vključujočih, spodbudnih in trajnostno naravnanih učnih okolij, ki omogočajo razvoj potencialov posameznika in družbe. Kakovost ni enkraten dosežek, temveč proces, ki zahteva stalno refleksijo, dialog in pripravljenost na spremembe. V okviru PAD 2026 so se zvrstila tri zanimiva plenarna predavanja. Prvo, o izobraževanju starejših na univerzah in razvoju Modre fakultete kot inovativnega in vključujočega modela terciarnega izobraževanja starejših odraslih na UL in na FF UL, so pripravile dr. Nives Ličen, Urška Gruden, dr. Monika Govekar Okoliš in dr. Mojca Leskovec. Drugo sem pripravila avtorica prispevka. Predstavila sem institucionalno samoevalvacijo v slovenskih vrtcih in šolah. V ospredje sem postavila vprašanje kompetenc in motiviranosti strokovnih delavcev, zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, za izvajanje institucionalne samoevalvacije ter potrebnih sistemskih izboljšavah na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Dr. Damijan Štefanc je v tretjem predavanju kritično osvetlil prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter skladnost procesa z izhodišči prenove iz leta 2022. Sledile so tri vzporedne delavnice, ki so bile odlična priložnost za reflektiranje obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse: prva o nacionalnem preverjanju znanja (dr. Nina Breznikar Skočir), druga o dejavnikih, ki vplivajo na odličnost visokošolskih učiteljev (Nina Kristl), in tretja o izsledkih mednarodne raziskave TALIS 2024 o učenju in poučevanju, v kateri so sodelovale tudi slovenske osnovne in srednje šole (Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta). Posvet se je zaključil z okroglo mizo z naslovom Ali bomo učitelje pridobili z mikrodokazili? V razpravi so sodelovali direktorica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja Maja Mihelič Debeljak (MVI), državni sekretar Urban Kodrič (MVZI), prorektor za kakovost in trajnostnost dr. Janez Vogrinc (UL), dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja FF UL, dr. Karmen Pižorn, dekanja PEF UL, dr. Milena Ivanuš Grmek, dekanja PEF UM in dr. Sonja Rutar, prodekanja PEF UP. Na okrogli mizi je bil pojasnjen pomen in vloga mikrodokazil kot dopolnilne oblike izobraževanja. Ta v praksi pri nas niso novost, saj so se krajša, ciljno usmerjena izobraževanja izvajala že pred zakonsko ureditvijo. Univerza v Ljubljani spodbuja fakultete k razvoju ponudbe mikrodokazil, namenjenih nadgradnji in posodabljanju obstoječega znanja in kompetenc. Hkrati je bilo jasno poudarjeno, da z mikrodokazili ni mogoče zaključiti visokošolskih študijskih programov niti pridobiti pedagoško-andragoške izobrazbe (PAI) za delo na področju vzgoje in izobraževanja. Dr. Vesna Podgornik (vesna.podgornik@ff.uni-lj.si), Oddelek za pedagogiko in andragogiko na FF v Ljubljani

Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) marca ponovno organiziramo 24-urno strokovno usposabljanje Andragogika v praksi: sodobni pristopi izobraževanja in učenja odraslih. Namenjeno je vsem, ki delate z odraslimi ali se na to področje šele podajate. Med 4. marcem in 8. aprilom se bomo družili v kombinirani izvedbi (v živo na ACS, po Zoomu in v spletni učilnici Moodle). Spoznali boste temeljne koncepte andragogike in vlogo izobraževalca odraslih. Usvojili boste korake andragoškega cikla – od prepoznavanja potreb do vrednotenja izobraževanja, poglobili razumevanje značilnosti odraslih udeležencev, njihovih motivov in ovir. Vključeno je tudi spoznavanje sodobnih metod in oblik učenja, ki spodbujajo aktivno, problemsko in kritično učenje, prejeli konkretna orodja in praktične napotke za takojšnjo uporabo v praksi. Komu je program namenjen? Usposabljanje je posebno primerno za: izobraževalce odraslih na začetku poklicne poti (organizatorje, učitelje, mentorje, tutorje, trenerje), vse, ki želite okrepiti temeljno znanje o delu z odraslimi v formalnih in neformalnih programih. Povabimo vas, da informacijo o načrtovanem usposabljanju posredujete svojim sodelavcem in učiteljem, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Prijava Prijavite se najpozneje v sredo, 25. februarja, v spletnem katalogu KATIS. V rubriki Izvajalec izberite Andragoški center RS in poiščite program Andragogika v praksi: sodobni pristopi izobraževanja in učenja odraslih. Na desni strani bo na voljo gumb »Prijavnica«, po zaključku programa pa se bo na istem mestu pojavil tudi gumb za evalvacijo. Usposabljanje izvajamo v okviru projekta Kompetence strokovnih in vodstvenih delavcev 2024–2028, zato je udeležba v programu za udeležence brezplačna. Za dodatne informacije in vprašanja sva vam na voljo: Neda Đorđević (01/5842 544) in Milena Zorić Frantar (01/5842 571). Veselimo se srečanja z vami. Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS

Andragoški center Slovenije (ACS) je postal član Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ). Pridružili smo se nacionalnemu prostoru ustanov, ki podpirajo odprt, pregleden in vključujoč razvoj znanja. Članstvo je pomemben korak k večji prepoznavnosti raziskovalnih rezultatov, strokovnih gradiv in podatkov. Odprta znanost temelji na načelu, da so rezultati raziskovalnega in strokovnega dela – publikacije, podatki, metodologije in učna gradiva – javno dostopni, ponovno uporabni in preverljivi. Tak pristop krepi kakovost znanja, spodbuja sodelovanje ter omogoča, da znanstvena in strokovna dognanja hitreje dosežejo prakso in širšo javnost. Podpiramo dostopno znanje Pomemben del odprte znanosti je tudi odprta knjižnica – sodobna knjižnica, ki presega vlogo klasičnega hranitelja gradiva. Odprta knjižnica omogoča prost dostop do digitalnih vsebin, podpira odprto objavljanje, skrbi za dolgoročno hrambo znanja ter uporabnikom nudi podporo pri iskanju, razumevanju in etični rabi informacij. Knjižnice postajamo aktivni partnerji pri ustvarjanju in širjenju znanja. Za ACS je članstvo v SSOZ pomembno iz več razlogov. Poslanstvo ACS – razvoj znanja na področju izobraževanja odraslih in njegovo širjenje v prakso – se namreč naravno ujema z vrednotami odprtosti, dostopnosti in sodelovanja. Odprta znanost omogoča, da so rezultati raziskav, analize in razvojna gradiva dosegljivi vsem, ki jih pri svojem delu potrebujejo: raziskovalcem, strokovnim delavcem, odločevalcem in izobraževalcem odraslih. Hkrati članstvo krepi vidnost in vpliv dela ACS v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Sodelovanje v SSOZ odpira možnosti za povezovanje z drugimi institucijami, izmenjavo dobrih praks ter razvoj novih skupnih pobud. Nenazadnje pa odprta znanost prispeva tudi k večji družbeni odgovornosti. Znanje, ki je javno financirano, ostaja javno dobro. S tem ACS potrjuje svojo zavezanost transparentnosti, kakovosti in dolgoročnemu razvoju učeče se družbe. Članstvo v SSOZ je zato več kot formalna vključitev – je izraz vrednot, ki jih ACS že dolgo uspešno uresničuje. Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS