WEB.ACS.SI

Na osrednjem strokovnem dogodku na področju kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji smo s povezovanjem kulture in izobraževanja iskali nove poti za dostopnejše in bolj vključujoče kulturne vsebine.  Dogodek, ki je bil 1. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bil namenjen strokovnjakom s področij vzgoje, izobraževanja in kulture, študentom ter širši zainteresirani javnosti. Celodnevni program je ponudil raznolike vsebine na različnih prizoriščih. Letošnja osrednja tema je bila dostopnost, s poudarkom na vključevanju različnih skupin v kulturno življenje ter iskanju načinov, kako kulturo približati vsem. Sodelavci Andragoškega centra Slovenije (ACS) smo na razstavnem prostoru v prvem preddverju ozaveščali o številnih dejavnostih za izobraževanje odraslih. Organizatorjem izobraževanj, učiteljem, vzgojiteljicam, upokojencem, mladim staršem in vsem navdušencem nad vseživljenjskim učenjem smo ves dan nudili informacije in priložnosti za izmenjavo izkušenj. Predstavili smo aktivnosti ACS: Tedne vseživljenjskega učenja (TVU) 2026, kampanjo Lahko.si v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ABC okoljskega učenja, aplikacijo Opazujmo, Nacionalni dan branja, spletni portal Kam po znanje in svetovalna središča za izobraževanje odraslih. Vabili smo k ogledu virtualnega Središča za samostojno učenje (SSU) in podarili nekaj knjig. Pripravili smo okroglo mizo z naslovom Kultura in izobraževanje z roko v roki za spodbujanje vseživljenjskega učenja. Razprava je bila namenjena iskanju možnosti za povezovanje kulturnih in izobraževalnih institucij pri načrtovanju kakovostnih, dostopnih in vključujočih vsebin za vse generacije. Poudarek v razpravi je izhajal iz pomena kulturno-umetnostne vzgoje za otroke in mlade zlasti z izkustvenim učenjem, razvojem ustvarjalnosti in razumevanjem kulturne dediščine. Hkrati so udeleženci izpostavili prenos teh pristopov na odrasle in starejše ter pomen učenja tako za osebno rast kot aktivno sodelovanje v družbi. Posebna pozornost je bila namenjena ranljivim skupinam, kjer kulturno-izobraževalni programi prispevajo k večji vključenosti, krepitvi samozavesti in povezanosti z okoljem. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks sodelovanja na lokalni ravni. Na okrogli mizi so sodelovale Mojca Pompe z Ljudske univerze Krško, Anita Radkovič iz Mestnega muzeja Krško in Janja Štefan, koordinatorka vseživljenjskega učenja za osrednjeslovensko regijo v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU in z njim povezane kampanje Lahko.si. Pogovor je povezovala Alenka Štrukelj z ACS. Kulturni bazar 2026 je ponovno ponudil prostor za navdih, učenje in sodelovanje ter spodbudil razmislek o pomenu dostopne kulture za vse. Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

V okviru Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO) 2006–2027 je Andragoški center Slovenije (ACS) januarja gostil delavnico, na kateri so rezultati evropskega projekta RALExILA prvič stopili v neposredni dialog s slovenskimi snovalci politik izobraževanja odraslih. Dogodek je pokazal, da vprašanja preglednosti, kakovosti in dostopnosti izobraževanja odraslih niso več le razvojna tema, temveč postajajo pomemben del sistemskih odločitev o prihodnosti vseživljenjskega učenja. Delavnica z naslovom Individualni učni računi (IUR) in registri izobraževanja odraslih: od raziskav do sistemskih rešitev je 21. januarja v Ljubljani povezala 18 predstavnic in predstavnikov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Centra RS za poklicno izobraževanje, ACS in drugih ključnih institucij. V središču razprave je bilo vprašanje, kaj bi vzpostavitev povezanega sistema registrov izobraževanja odraslih in individualnih učnih računov pomenila za Slovenijo. Projekt RALExILA je v desetih evropskih državah proučeval, kako so organizirani registri izobraževanja odraslih, kako se zagotavlja kakovost in kako je mogoče v te sisteme vključiti individualne učne račune. Ena ključnih ugotovitev projekta je, da višja udeležba odraslih v izobraževanju ni odvisna le od obsega javnih sredstev, temveč predvsem od preglednosti, dostopnosti in uporabnosti sistema. Kjer so informacije o programih, izvajalcih in kakovosti razdrobljene, se odrasli težje znajdejo, odločevalci pa težje spremljajo delovanje sistema. Udeleženci so se seznanili tudi s prototipom nacionalnega registra izobraževanja odraslih. Pokazal je, kako je mogoče kompleksne sistemske razprave prevesti v konkretne uporabniške rešitve. Predstavitve in razprava so poudarile, da individualni učni računi niso zgolj finančni mehanizem. Delujejo namreč le ob zanesljivem registru programov, jasnih standardih kakovosti ter preprostih poteh do informacij. Brez te infrastrukture ostanejo predvsem administrativno orodje, ne pa vzvod za večjo vključenost odraslih v učenje. Med ključnimi poudarki razprave so bili zagotavljanje kakovosti v digitalnem okolju, nevarnost razdrobljenosti podatkov, potreba po interoperabilnosti obstoječih registrov ter vprašanje, kako uskladiti nacionalno usmerjanje sistema z dovolj prostora za prilagoditve na ravni izvajalcev. Posebej je bila izpostavljena tudi osredotočenost na možnost vključevanja: digitalne rešitve morajo biti zasnovane tako, da ne povečujejo neenakosti, temveč odraslim z različnimi izkušnjami in ravnmi digitalnih spretnosti lajšajo dostop do informacij in učenja. Delavnica je potrdila, da Slovenija za razmislek o takšnem sistemu že ima pomembne temelje – razvito mrežo izvajalcev, izkušnje s financiranjem izobraževanja odraslih in institucije, ki razumejo tako pedagoški kot upravljavski vidik tega področja. Hkrati pa je jasno pokazala, da bodo za nadaljnje korake ključni skupni dogovori o financiranju, zakonodajnem okviru, odgovornostih in povezovanju obstoječih rešitev. Prav zato je bil dogodek pomemben korak od evropskih spoznanj k slovenskemu razmisleku o tem, kako zgraditi preglednejši, bolj povezan in vključujoč sistem izobraževanja odraslih. Jasmina Poličnik (jasmina.policnik@acs.si), ACS

Po navdihujočih tednih učenja in izmenjavi izkušenj smo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) uradno zaključili ponovitev usposabljanja Andragogika v praksi. Tudi tokratna skupina strokovnih delavcev je dokazala, da je zanimanje za poglobljena andragoška znanja v slovenskem prostoru še kako živo. Program se je po uvodnem delu preselil v dinamično spletno okolje. V spletni učilnici so udeleženci s pomočjo refleksije lastnih izkušenj raziskovali ovire, s katerimi se odrasli srečujejo pri učenju. Z diskusijo v spletnem forumu so drug drugemu ponudili dragocen vpogled v različne prakse. Na srečanju z dr. Tanjo Možina po Zoomu pa so te ugotovitve nadgradili z razpravo o strateškem ugotavljanju potreb in snovanju učinkovitih izobraževanj. Vrhunec v živo: Od metod do vrednotenja Zaključno srečanje v prostorih ACS je minilo v znamenju praktičnega preizkušanja. Pod vodstvom dr. Danijele Makovec Radovan so udeleženci prevetrili sodobne pristope k vrednotenju znanja v izobraževanju odraslih. Z Ano Frangež Kerševan so se dobesedno vrgli v delo. Raziskovali in preizkušali so različne metode, ki v učilnico prinašajo svežino in večjo vključenost. Znanje, ki se širi  Usposabljanje smo sklenili z malo drugačno skupinsko aktivnostjo. Udeleženci so domov odnesli več kot le potrdila. Odšli so bogatejši za nova poznanstva, konkretne ideje za delo in močno mrežo kolegov, s katerimi bodo soustvarjali prihodnost izobraževanja odraslih. Udeležencem čestitamo za uspešen zaključek in se veselimo njihovega prispevka k še kakovostnejši andragoški praksi! Usposabljanje poteka v okviru projekta Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju 2024–2028, ki ga sofinancira Evropska unija. Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), ACS

Marca sem se udeležila prvega srečanja nacionalnih koordinatorjev Evropskega programa za učenje odraslih EPUO v Bruslju. Program je predvideval obravnavo aktualnih evropskih usmeritve in priložnosti za nadaljnje sodelovanje. V uvodnem delu smo prisluhnili predstavnikom Evropske komisije. Poleg novega cikla financiranja so izpostavili ključne politične poudarke na področju izobraževanja odraslih. Izjemno sem bila ponosna na dejstvo, da Slovenija ostaja med najuspešnejšimi državami v okviru programa, kar je rezultat dolgoletnega kakovostnega dela na tem področju. Zahvala gre v veliki meri naši mag. Zvonki Pangerc Pahernik, ki je zastopala naše barve in vedno zastavila dobro besedo za nas – vse izobraževalce odraslih v Sloveniji. Lahko smo ponosni na svoje delo in ostajamo odprti za nove poti, priložnosti in rast. Pomen mednarodnega sodelovanja Sledil je pregled dosežkov tematskih skupin iz preteklega obdobja. Predstavitve so pokazale, kako pomembno je mednarodno sodelovanje ter izmenjava dobrih praks. Razprave so se osredotočile na to, katere pristope je smiselno nadgraditi in prenesti v prihodnje aktivnosti. V nadaljevanju smo skupaj oblikovali prednostne naloge za obdobje 2026–2027. Izmenjali smo ideje za nove projekte in tematske skupine ter iskali skupne točke sodelovanja. Posebno zanimiva je bila predstavitev o uporabi umetnosti v izobraževanju odraslih, ki odpira nove možnosti za večjo vključenost in motivacijo udeležencev. Inovativna učna okolja V zadnjem delu srečanja smo sodelovali na samostojno organiziranih srečanjih tematskih skupin. Razpravljali smo o nadaljevanju ali preoblikovanju obstoječih skupin ter načrtovanih aktivnostih za prihodnje obdobje. Opredelili smo države, ki želijo sodelovati v posameznih skupinah, ter možne koordinatorje. Izpostavili smo študijske obiske, dejavnosti medsebojnega učenja ter druge oblike strokovne izmenjave. Strinjali smo se, da je smiselno nadaljevati delo na področju inovativnih učnih okolij ter okrepiti vidnost dosežkov projekta. Druge teme, ki še niso organizirane po t. i. grozdih, so individualni učni računi (ILA), izobraževalci odraslih in akreditacije programov ter ogrodje kvalifikacij. Srečanje mi je prineslo veliko novih idej, potrditev dobrega dela ter dodatno motivacijo za prihodnje izzive. Mag. Urška Bittner Pipan (Urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

Še manj kot mesec dni nas loči od letošnjih TVU. Lanski so bili nekaj posebnega – jubilejni, 30. zapored. Tudi prireditve smo zato združili v Osrednjo slovesnost ob 30-letnici TVU. 15. maja 2025 je bil celodnevni praznik učenja. Letos gremo spet lepo po vrsti. 8. maja bo Nacionalno odprtje TVU 2026 s predstavitvijo prejemnikov Priznanj ACS 2026. Dogodek organizirata ACS in MOCIS iz Slovenj Gradca. V tamkajšnjem Kulturnem domu se bomo družili z znanimi zagovorniki vseživljenjskega učenja in premierno razglasili 12 prejemnikov priznanj, ki so jih izbrale regijske komisije širom Slovenije. Ne le ekipa TVU na ACS, polne roke dela imajo tudi letošnji koordinatorji TVU in Parade učenja. Čestitamo vsem izbranim in obžalujemo, da tokrat nismo mogli sprejeti vseh. Parada učenja bo 20. maja v več kot 15 krajih, saj se nekateri odločijo za izvedbo, čeprav jih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ne financira. Tem še posebno glasno ploskamo. Promocijsko gradivo se že tiska V obdobju TVU med 8. majem in 14. junijem bodo v rumeni barvi zažareli plakati v izbranih krajih in okolici. Območni in tematski koordinatorji vsako leto izjemno iznajdljivo pristopijo k izvedbi TVU in Parade. Verjamemo, da se bodo tudi spletna družbena omrežja šibila pod težo utrinkov, fotografij in vtisov s ključnikom #TVU2026. Veselimo se njihovih programov Parade učenja, da jih bomo čim prej objavili. Da bo vse skupaj lažje, smo posodobili spletno stran in objavili najpomembnejše dokumente: komunikacijski pripomoček, namero o prevzemu koordinatorja, pa tudi napotke, priporočila in nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja. Začutimo moč in radost učenja! Tedni vseživljenjskega učenja so priložnost za širjenje optimizma. Tako podajalci kot prejemniki znanja se lahko okrepimo s spretnostjo ali dvema. Koledar TVU bo kmalu objavljen – tam bo lahko vsak našel kaj zase. Posebno pomembno pa je, da ozaveščamo o pomenu vseživljenjskega učenja tiste, ki še vedno zamahnejo z roko, da to ni zanje. Učenje je za vse. Vrednote TVU, s katerimi smo nadomestili večino skupnih akcij, so se lani lepo prepletle z dogodki. Zato jih ohranjamo, obdržali pa smo tudi Dan za kakovost – skupno akcijo Omrežja svetovalcev za kakovost. 29. maja bodo predstavniki omrežja v organizacijah ozaveščali o pomenu kakovosti. Vodili bodo pogovore s sodelavci, učitelji, udeleženci, partnerji in predstavili dosežke. Podobno kot lani bomo tudi letos TVU zaključili z razglasitvijo NAJzgodbe VŽU. Prejemniki priznanj ACS 2026 so izbrani, vendar so njihova imena in dosežki še prekriti s tančico skrivnosti. Spoznali jih bomo na Nacionalnem odprtju in vas nemudoma povabili h glasovanju za NAJzgodbo na spletni strani Lahko.si. Glasovanje ni namenjeno tekmovanju – vsi prejemniki priznanj so enako pomembni! – ampak čim širši prepoznavnosti njihovih izjemnih življenjskih zgodb. Zato ste vabljeni, da jih spoznate in zanje glasujete. 15. junija bomo NAJzgodbo razglasili v Šmarju pri Jelšah in prejemnika oziroma prejemnico obdarili s posebno skulpturo. Postanite del te zgodbe, spremljajte dogajanje na spletni strani TVU, FB ACS in TVU, IG TVU in v e-Novičkah ACS! Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Odgovor na vprašanje, kako nagovoriti različne odrasle, smo iskali na usposabljanju za koordinatorje regijske mreže v projektu Ozaveščanje za VŽU. 16. marca smo se zbrali v prijetnem okolju ljubljanskega Centra Rog. Program je bil obsežen, vendar zasnovan razgibano in je napovedoval ustvarjalno srečanje. Po dobrodošlici in predstavitvi tako novih koordinatoric kot vodje projekta Joži Vovk smo prisluhnili dosežkom. Predstavili so jih Anja Trilar, David Kraševec, Erika Brenk in Špela Bric. Različni mediji prinašajo različne rešitve; odziv na spletnih družbenih omrežjih ni enak, čeprav širimo podobne objave, primere in zgodbe. Šteje pa inovativnost. Možganska telovadnica Vsebina, ki kar vabi k sodelovanju, je Možganska telovadnica na spletni strani Lahko.si. Omogoča vključevanje udeležencev na njihovih močnih področjih. Vabilo k reševanju številčnih, prostorskih in jezikovnih izzivov je lahko vstopnica k vključevanju ljudi, ki sicer neradi slišijo besedo učenje. Trdni temelji Ravno za to gre. Iskati je treba nove priložnosti in možnosti za krepitev zavesti o tem, da nas le učenje rešuje iz dnevnih in življenjskih zadreg. V nadaljevanju smo se vprašali, kaj smo na tem področju že dosegli. Tako projekt kot pomen vseživljenjskega učenja sta po zaslugi medijske kampanje bolj prepoznavna, skupnost na družbenih omrežjih​ raste, javnost se je dejavno vključila v glasovanje za NAJzgodbo. Navdihujoči so bili dogodki za mlade, organizirani v slovenskih regijah. To je odlična podlaga in velik uspeh, dosežen v le enem letu! Dobili smo tudi pomemben napotek: v načrtovanje dogodkov vključimo predstavnike ciljne skupine. Tako bomo težje zgrešili. Nove priložnosti V popoldanskem delu smo prisluhnili analizi posameznih delov raziskave ozaveščenosti za VŽU. Meta Arh je predlagala nekaj inovativnih naslovov delavnic. Ljudje nočejo misliti, da se učijo. Nagovorimo jih tako, da zastavimo isto vprašanje kot oni. Kako bolj zdravo jesti? Kako naj poskrbim za dovolj gibanja? Kako na hitro pripraviti kosilo, da nam ostane dovolj prostega časa? Meta Arh Arhea Inovativni pristop in presenečenja  V nadaljevanju usposabljanja smo se prelevili v organizacijske time in skušali čim bolj inovativno reševati izbrane izzive. Naši rezultati so bili barviti, medgeneracijski, glasni in uspešni dogodki. Navsezadnje smo jih tudi predstavili in dobili zmagovalca. Ko snujemo dogodek, stavimo na pozitivna presenečenja.  Gorazd Čad Toleranca marketing Pogled naprej V letošnjem letu poleg vseh odraslih nagovarjamo starejše od 65 let. Prvi dogodek je uspel. O njem v tej številki e-Novičk ACS piše Nika Bukovšek z Zasavske ljudske univerze, ki je prevzela organizacijo. V maju bo dogodkov še več, medtem pa bomo glasovali za NAJzgodbo. Na Nacionalnem odprtju TVU v Slovenj Gradcu 8. maja bomo razglasili prejemnike Priznanj ACS. Zgodba enega od njih, tista, ki bo najbolj navdušila, bo 15. junija, po zaključku Tednov vseživljenjskega učenja, nagrajena s posebno skulpturo. Srečanja koordinatorjev so izjemno dragocena, posebno če jih obogati novo znanje. Naše tokratno druženje nas je opremilo tudi z informacijami, ki nas navdihujejo za nadaljnje delo. V čim večji meri jih bomo skušali upoštevati tako pri svojem vsakdanjem delu kot načrtovanju dogodkov. Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Projekt HERoic Tracks: razumevanje integracije migrantk in begunk Ljudska univerza (LU) Celje že od lanskega leta sodeluje v projektu HERoic Tracks, ki ga financira EU v okviru programa Erasmus+. Osredotoča se na preučevanje uspešnosti vključevanja migrantskih in begunskih žensk, izvaja pa v sedmih evropskih državah: Avstriji, Bolgariji, Franciji, Italiji, Litvi, Sloveniji in na Švedskem. Nedavno smo zaključili raziskavo, ki prinaša dragocene ugotovitve za razvoj učinkovitejših integracijskih programov za priseljenke. Predstavlja temelj za izobraževanje izobraževalcev in priporočila oblikovalcem programov. Ključne ugotovitve raziskave: motivacija obstaja, ovire ostajajo Pridobljeni rezultati ponujajo poglobljen vpogled v izkušnje migrantskih in begunskih žensk. Razkrivajo, da njihova motivacija za vključevanje pogosto ne zadostuje. V praksi se namreč srečujejo s številnimi strukturnimi ovirami, med katerimi izstopajo omejen dostop do varstva otrok, zapleteni postopki priznavanja predhodnih kvalifikacij, jezikovne ovire in nezadostna raven digitalne pismenosti. Dodatna ovira so tudi integracijski programi, ki pogosto ne upoštevajo specifičnih potreb žensk. V nekaterih okoljih že obstajajo prakse, kot so varni prostori in podpora medkulturnih mediatork, vendar še niso dovolj sistemsko vključene ali dostopne. Izkušnje žensk in primer dobre prakse iz Celja V raziskavi, ki je obsegala intervjuje in vprašalnik, je sodelovalo 280 žensk iz 49 držav, največ iz Ukrajine, Afganistana, Somalije, Sirije, Kosova in Ruande. Večinoma so bile stare med 31 in 50 let, imele so delovne izkušnje ter srednješolsko ali univerzitetno izobrazbo. Najpogosteje so bile vključene v programe učenja jezika, svetovanje in administrativno podporo. Rezultati pa kažejo, da so daljši in poglobljeni programi, ki bi izboljšali zaposljivost ter pozitivno vplivali na samozavest in duševno zdravje, še vedno omejeni. Program Socialna aktivacija albansko govorečih žensk 2024–2027, ki ga izvajamo na LU Celje, je primer dobre prakse. Ponuja namreč celostno podporo v varnem okolju. Intervjuji so pokazali, da ženske same sistemske ovire pogosto sprejemajo kot nekaj običajnega. Soočajo se s težavami pri priznavanju izobrazbe, usmerjanjem v nizkokvalificirana dela in kulturnimi pritiski. Orodja in usposabljanja za izboljšanje integracijskih programov Projekt poteka do aprila 2027. V nadaljevanju se bomo partnerji osredotočili na razvoj konkretnih rešitev za izboljšanje kakovosti integracijskih programov. Ena ključnih aktivnosti bo oblikovanje spletnega samoevalvacijskega orodja, namenjenega organizacijam, ki jih izvajajo. Omogočilo jim bo prepoznavanje močnih področij ter potreb po izboljšavah, zlasti z vidika vključujočih in ženskam prilagojenih pristopov. Poleg tega bo razvit tudi program usposabljanja za izobraževalce in druge strokovne delavce, ki delajo z migrantskimi in begunskimi ženskami. Cilj teh aktivnosti je podpreti izvajalce pri nadgradnji obstoječih programov ter spodbuditi razvoj dostopnejših, učinkovitejših in bolj celostnih pristopov k integraciji. Elvedina Jupić (Elvedina.Jupic@lu-celje.si), LU Celje

19. marca smo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) izvedli prvo letošnje strokovno spopolnjevanje za omrežje svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih. Zbralo se je 23 strokovnih delavcev iz vse Slovenije, ki skupaj tvorijo eno ključnih strokovnih omrežij na tem področju. ACS kot nacionalni koordinator omrežja sistematično skrbi za strokovno podporo, razvojne aktivnosti in krepitev kompetenc svetovalcev za kakovost. Pri tem spopolnjevanja predstavljajo ključen prostor za izmenjavo izkušenj ter skupno učenje. Srečanje v obsegu 6 šolskih ur je ponudilo priložnost za poglobljeno strokovno delo in izmenjavo izkušenj. Udeleženci so se posvetili aktualnim vsebinam s področja kakovosti, med drugim: pregledu aktualnih informacij in dogodkov; vmesni evalvaciji ReNPIO 2022–2030 s posebnim poudarkom na področju kakovosti in ukrepih v zvezi z omrežjem svetovalcev; presojanju in razvijanju kakovosti ter razpravi o celovitosti notranjega sistema kakovosti v organizacijah, vključno s poročanjem na letni ravni; samodiagnostičnim instrumentom za samoocenjevanje temeljnih zmožnosti (s predstavitvijo je sodelovala Alenka Štrukelj iz Središča za razvoj in raziskave); načrtovanju promocijske akcije Dan za kakovost 2026 V Tednih vseživljenjskega učenja (TVU) 2026 in načrtovanju skupne strokovne aktivnosti omrežja v letošnjem letu. Posebno poglavje srečanja je bilo namenjeno krepitvi vloge svetovalca za kakovost in njenemu umeščanju v organizacijski ter sistemski okvir. Udeleženci so delo nadaljevali v spletni učilnici, kjer so izpolnili obsežnejši vprašalnik o različnih vidikih umeščenosti in dela svetovalca za kakovost. Skupna promocijska aktivnost omrežja 2026 – Dan za kakovost Namen Dneva za kakovost v okviru TVU so vodeni pogovori v kolektivu za ozaveščanje sodelavcev, učiteljev, udeležencev, partnerjev in druge strokovne in širše javnosti o sistematičnem delu organizacije na področju kakovosti izobraževanja odraslih in dosežkih, h katerim je to delo pripomoglo. Skupni izbrani datum te vseslovenske akcije s področja kakovosti je letos petek, 29. maj. Skupna strokovna aktivnost omrežja 2026 Letos bo skupna aktivnost omrežja potekala v obliki participativnega učenja v dvojicah. Svetovalci si bodo do jesenskega spopolnjevanja izbrali metodo za presojo kakovosti, ki je doslej še niso preizkusili, ter določili skupno vsebinsko temo ali področje. Metodo bodo preizkusili v praksi. Ugotovitve si bodo izmenjali in oblikovali konkretne predloge za izboljšave v svojih organizacijah. To je pristop, ki krepi prenos znanja v prakso. Spodbuja pa tudi razvoj notranjih sistemov kakovosti v organizacijah. Na tem usposabljanju se vedno naučim kaj novega, kar lahko uporabim pri delu svetovalke za kakovost. udeleženka spopolnjevanja Zelo dobro je, da nas povezujete in skupaj rešujemo izzive na področju kakovosti. udeleženka spopolnjevanja Spopolnjevanje je potekalo v okviru projekta ESS+ Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (2024–2028). ACS s temi srečanji poleg strokovnih vsebin utrjuje tudi vrednote sodelovanja, skupnega učenja, izmenjave dobrih praks in medsebojne podpore znotraj omrežja. Naslednje spopolnjevanje bo jeseni – do takrat pa svetovalci nadaljujejo z aktivnim delom v dvojicah v okviru skupne strokovne aktivnosti in s sprotno komunikacijo v spletni učilnici. Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Aprilski pregled slovenskih glasil in publikacij začenjamo z novo monografijo, ki je izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani. V znanstveni monografiji Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj dr. Tadej Košmerl, docent za področje andragogike, združuje svoje raziskovalno delo. Osvetljuje, kako lahko izobraževanje odraslih spodbuja spremembe v posameznikih in družbi – za pravičnejšo družbo in manjši vpliv na okolje. Več >> Na nacionalni konferenci KEKS so celovito predstavili Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Predstavlja pomemben korak k bolj jasnemu, podatkovno podprtemu razvoju našega sistema. Več >> Predstavljamo zadnji dve številki novičnika Slovenske skupnosti odprte znanosti: Prva prinaša vabila na dogodke, povezane s projekti in programi, ki jih izvajajo njeni partnerji. Več >> Najnovejša številka pa ozavešča o sodelovanju v projektih in tečajih. Več >> Marčevski VKO novičnik povezuje dostopnost svetovalnih storitev, razvoj strokovnih kompetenc ter evropske usmeritve na področju karierne orientacije. V ospredju je posodobljen seznam ponudnikov brezplačnega kariernega svetovanja. Predstavljeni so s ključnimi kontaktnimi informacijami in po sklopih, glede na različne ciljne skupine, tudi odrasle. Predstavljeni seznam omogoča lažji dostop do različnih oblik podpore pri načrtovanju kariere, prekvalifikaciji ali iskanju zaposlitve. Več >> Marčevski novičnik za družinsko pismenost je posvečen branju, poeziji in pomenu povezovanja s pomočjo besede. Izpostavlja vlogo branja kot pomembnega dejavnika pri razvoju posameznika ter kot priložnosti za kakovostno preživljanje časa v družini. Več >> Okoljevarstveniki, ki jim je mar za prihodnost Alp, opozarjajo na številne prekrške zoper naravo, ki so bili storjeni v času zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini. Tudi rubrika Saj ni res, pa je se nanaša na olimpijado. Govori o maskoti oziroma dveh: Milu in Tini, ki sta krasila promocijski material. Več >> Za konec pa ne bo odveč, če vas obvestimo, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo rezultate Javnega razpisa za sofinanciranje programov in dejavnosti izobraževanja odraslih za leto 2026. Razpis je namenjen podpori razvoju in izvajanju kakovostnih programov vseživljenjskega učenja ter večji vključenosti odraslih v izobraževanje. Več >> Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS  

Za uvod v tokratni pregled tujih virov predstavljamo zadnji dve številki novičnika UIL Library Alert: V 25. številki Knjižnica Inštituta za vseživljenjsko učenje UNESCO predstavlja zanimive članke in raziskave o izobraževanju (odraslih). Povzemamo vsebino štirih prispevkov, ki so v odprtem dostopu. Zanimivi utegnejo biti tudi za slovensko strokovno javnost. Več >> 26. številka predstavlja mesečno kompilacijo prispevkov o izobraževanju in učenju. Prinaša zanimive rezultate raziskav in druge informacije o pomembnih člankih. Izpostavljamo jih nekaj, saj menimo, da so zanimivi za izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje v slovenskem prostoru. Več >> Februarski novičnik Platforme za vseživljenjsko učenje LLLP Insights je posvečen spretnostim ter priznavanju in vrednotenju znanja. Letna tema platforme raziskuje, kako bolje prepoznati različne oblike učenja in kompetenc ter jih vključiti v izobraževalne in zaposlitvene poti. Več >> Druga letošnja številka novičnika EAEA prinaša pregled aktualnih pobud, politik in dogodkov na področju izobraževanja odraslih. V ospredju je povabilo k prijavi za nagrade EAEA Grundtvig 2026. Letos nagrajujejo projekte, usmerjene v krepitev odpornosti in gradnjo skupnosti. Več >> V marčevski številki novičnika UNESCO Inštituta za vseživljenjsko učenje (UIL) so predstavljene najnovejše pobude, raziskave in mednarodna sodelovanja na področju izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. Poseben poudarek namenjajo pismenosti, razvoju digitalnih spretnosti ter krepitvi globalnih mrež učečih se mest. Več >> Marčevska številka novičnika ELM Magazine povezuje razmisleke o spretnostih odraslih, družbenih neenakostih in okoljskih izzivih. V ospredju so vprašanja dostopnosti izobraževanja, pravične porazdelitve priložnosti in vloge učenja v času sprememb. Članki ponujajo vpogled v konkretne prakse in širše sistemske izzive. Obenem spodbujajo razmislek o prihodnjih usmeritvah izobraževanja odraslih. Več >> V nadaljevanju predstavljamo še štiri publikacije: Mednarodni svet za odprto izobraževanje in učenje na daljavo (ICDE) je izdal poročilo za leto 2025. V njem predstavljajo prvo leto izvajanja strategije 2025–2028, ki poudarja razvoj vključujočega, prilagodljivega in trajnostnega izobraževanja. Organizacija je usmerjena v krepitev globalnega sodelovanja med članicami, razvoj storitev ter povečanje vpliva na področju odprtega in digitalnega učenja. Več >> UNESCO je objavil prvo v seriji poročil z naslovom Odštevanje do leta 2030. Več >> Vodnik Guidebook to EU Decision-Making in Education and Training razlaga, kako deluje odločanje EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Predstavi glavne institucije, njihove vloge in medsebojne odnose. Pojasni zakonodajne postopke, oblike sodelovanja in vpliv deležnikov, vključno z javnimi posvetovanji in zagovorništvom. Poudari, da je izobraževanje predvsem v pristojnosti držav članic, EU pa ima podporno vlogo. Najnovejša izdaja iz februarja 2026 zainteresiranim stranem pomaga pri razumevanju novih razmerij moči znotraj Evropskega parlamenta in Komisije. Več >> Evropska komisija predstavlja poročilo z naslovom Individual Learning Accounts: A Guide to Implementation – Insights and good practices from the EU ILA Mutual Learning Programme (2023–2025). Publikacija obravnava uvedbo t. i. individualnih učnih računov (individual learning accounts – ILA) v državah EU. Gre za orodje, ki posameznikom omogoča financiranje izobraževanja skozi celotno delovno obdobje. Več >> Želim vam prijetno branje! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS