WEB.ACS.SI

Na Ljudski univerzi (LU) Koper smo začeli izvajati program Nova POTeza: priložnosti pred upokojitvijo in po njej. Namenjen je odraslim, zlasti pa starejšim od 55 let, ki želijo okrepiti digitalne, socialne in državljanske kompetence ter se samozavestno pripraviti na novo življenjsko obdobje. Nastal je v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Koper, ki k udeležbi vabi starejše brezposelne osebe. Sofinancirata ga Evropska unija in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS v okviru projekta SKOK – Skupaj za kompetence Obalno‑kraške regije. Demografski trendi kažejo, da število starejših v Sloveniji hitro narašča. To povečuje potrebo po programih, ki posameznikom pomagajo pri prehodu v poznejša življenjska obdobja ter ohranjanju aktivne vloge v družbi in na trgu dela. Prav to nagovarja program Nova POTeza: udeležencem omogoča razvoj ključnih spretnosti, boljšo socialno vključenost ter opolnomočenje za osebni in karierni razvoj. Program združuje tri sklope vsebin. Življenjski slog – poudarek na telesni in duševni vitalnosti, uporabi digitalnih orodij za zdravje, iskanju zanesljivih spletnih informacij ter tehnikah za obvladovanje stresa. Zaposlitev in/ali upokojitev – spoznavanje portala ZRSZ, možnosti ponovne zaposlitve ali občasnega dela, priprava na upokojitev, razumevanje pravnega in finančnega okvira novih življenjskih izbir. Socialna mreža in družabno življenje – krepitev socialnih veščin, vključevanje v skupnosti in društva, načrtovanje hobijev ter uporaba digitalnih okolij za učenje in druženje. V 40 urah organiziranega izobraževanja udeleženci razvijajo digitalno pismenost, osebne in socialne veščine, samoiniciativnost ter spretnosti za bolj kakovostno in aktivno življenje. Program pomembno zmanjšuje tveganje socialne izključenosti, krepi samozavest in spodbuja udeležence, da tudi v poznejših življenjskih obdobjih ostanejo dejavni ter pripravljeni na nove priložnosti. Nova POTeza tako postavlja temelje za bolj vključujočo in povezano družbo, kjer staranje ni ovira, temveč priložnost za rast, učenje in nova doživetja. Kristina Udovič Kocjančič (kristina.udovic@lu-koper.si), LU Koper

V okviru Spopolnjevanja za izvajalce programa Osnovna šola za odrasle (OŠO) smo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) februarja in marca organizirali dve strokovni srečanji. Služili naj bi kot podpora uvajanju sprememb, ki jih prinaša Odredba o sprejetju prenovljenega izobraževalnega programa za odrasle v OŠO (Uradni list RS, št. 110/25), veljavna od 8. januarja. Ta uvaja pomembne spremembe na področju učnih načrtov, medtem ko predmetnik programa OŠO ostaja nespremenjen. Uporabljati se bo začela 1. septembra. V podporo uvajanju teh sprememb smo v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda RS za šolstvo pripravili dve strokovni srečanji, namenjeni učiteljem, organizatorjem izobraževanja odraslih, vodstvenim delavcem ter drugim strokovnim sodelavcem v organizacijah, ki izvajajo program OŠO. Prvo srečanje z naslovom Usmeritve, načela, skupni cilji in njihova umeščenost v prenovljenih učnih načrtih OŠO je bilo 2. februarja v živo na ACS.  Program je bil usmerjen v predstavitev ključnih kurikularnih sprememb ter razmisleku o njihovem prenosu v pedagoško prakso. Udeležilo se ga je 25 organizatorjev izobraževanja. Najprej so se seznanili s sistemskimi spremembami, ki jih prenova prinaša za izvajalske organizacije in učitelje. Poseben poudarek je bil namenjen skupnim ciljem prenovljenih učnih načrtov, ki predstavljajo povezovalni element med posameznimi predmeti in tematskimi področji. Razprava se je nadaljevala z obravnavo didaktičnih načel in sodobnih učnih strategij, ki podpirajo aktivno vlogo udeležencev izobraževanja odraslih. Zaključni del srečanja je bil namenjen skupnemu premisleku o implementaciji sprememb v konkretno prakso izvajalskih organizacij. Udeleženci so izpostavili pomen prilagajanja učnih pristopov specifičnim potrebam odraslih udeležencev ter nujnost sodelovanja med strokovnimi delavci. Drugo srečanje z naslovom Uvajanje prenovljenih učnih načrtov: Temeljni razmislek po tematskih področjih je potekalo 12. in 16. marca kot e-izobraževanje. Namen srečanja je bil predstaviti delo podskupin predmetnih kurikularnih komisij v izobraževalnem programu OŠO ter novosti in glavnih značilnosti novih učnih načrtov po predmetih. Posvetili smo se tudi skupnemu premisleku o implementaciji in dobrih praksah. Jedro prenove so avtentični učni pristopi, skupni cilji in formativno spremljanje ter ocenjevanje znanja. Srečanja se je udeležilo 47 posameznikov in je bilo razdeljeno po tematskih področjih: Jezik, kultura in umetnost (slovenščina, tuji jeziki, glasbena in likovna umetnost), Matematika, Družboslovne vsebine (družba, državljanska kultura, geografija, zgodovina), Naravoslovne vsebine (naravoslovje, kemija, biologija, fizika, tehnika). Udeleženci so podrobneje analizirali spremembe v posameznih učnih načrtih, izmenjali primere dobrih praks ter razpravljali o izzivih pri uvajanju prenovljenih vsebin. Poseben poudarek je bil na medpredmetnem povezovanju, razvoju ključnih kompetenc ter prilagajanju poučevanja heterogenim skupinam odraslih. Obe spopolnjevanji sta pomembno prispevali k razumevanju prenove in njeni implementaciji v izobraževalno prakso. Program Osnovna šola za odrasle ima specifične značilnosti, ki se razlikujejo od rednega osnovnošolskega izobraževanja, zato je strokovni dialog med izvajalci ključen. Pojavila pa se je tudi velika potreba po srečanju učiteljev iz različnih predmetnih področij, ki bi skupinsko pripravili letno pripravo in letni načrt izvajanja pouka. Ker se družbene in izobraževalne razmere na tem področju hitro spreminjajo, je kontinuirano strokovno spopolnjevanje nujno za kakovostno izvajanje programa. Izvedba programa je financirana v okviru projekta ESS+ Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenje inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028. Polona Gačnik (polona.gacnik@acs.si), ACS

Vsak dan smo izpostavljeni množici informacij iz medijev in družbenih omrežij. Zato je vse težje presoditi, katerim novicam lahko zaupamo. Meja med resnico in zavajanjem je vse bolj zabrisana – še posebno zaradi novih tehnologij in umetne inteligence, ki lahko tudi neresnice prikaže zelo prepričljivo. Na februarskem posvetu foruma F3ŽO so strokovnjaki skupaj z udeleženci razmišljali o tem, kako prepoznati zavajajoče ali lažne informacije, kako se zaščititi pred prevarami ter kako razvijati kritično presojo pri spremljanju novic. Izpostavljeni so bili konkretni primeri iz vsakdanjega življenja, ki so spodbudili odprto izmenjavo vprašanj, mnenj in izkušenj. V pogovoru so sodelovali: Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta F3ŽO (moderatorka), David Gracer, Uprava kriminalistične policije, Petra Lovišček, vodja pravne pisarne, Zveza potrošnikov Slovenije, Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede, Barbara Štrukelj, namestnica odgovornega urednika Slovenske tiskovne agencije (STA). Namen posveta je bil okrepiti občutek varnosti, spodbuditi kritično razmišljanje ter prispevati k večji samozavesti pri presoji informacij v vsakdanjem življenju. Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

Pri Založbi Kmečki glas je izšla knjiga Živa zemlja zdrava prihodnost. Napisala jo je ddr. Ana Vovk, redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru. Na Štajerskem je ustvarila Mednarodni center za samooskrbo Dole, ki ga z veseljem pokaže domači in mednarodni strokovni in drugi javnosti.   Avtorica verjame v moč povezave človeka z naravo in to filozofijo dosledno prenaša v svoja predavanja agroekologije ter v delo v Mednarodnem centru za ekoremediacije. Je navdušujoča ženska, polna praktičnega znanja ter iskrene ljubezni in spoštovanja do vsega živega. Klara Lovenjak urednica Knjigo je ustvarila v zavedanju, da je zemlja zaklad, ki izginja. Zaradi spremenjenih zunanjih dejavnikov peša njena rodovitnost. Da bi jo ohranili, moramo poskrbeti za mikroorganizme in rastline, ki ustvarjajo biomaso in se vračajo v zemljo v obliki organske snovi. Knjigo sestavljajo štiri poglavja. Avtorica nas popelje od definicije žive zemlje preko njene strukture in rodovitnosti k odgovoru na vprašanje, kaj je zdravje zemlje – prsti. V Knjižnici ACS je na voljo vsem, ki se zavedate pomena trajnostnosti in bi si radi zagotovili zdrave pridelke, pri tem pa ne izčrpali svoje zemlje. Dobrodošli! Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Andragoški center Slovenije (ACS) vstopa v novo obdobje z osveženo vizualno podobo. Prenova logotipa ni zgolj grafična sprememba. Gre za premišljeno nadgradnjo obstoječega znaka, ki ohranja njegove ključne elemente in simboliko. Kot osrednja javna ustanova na področju izobraževanja odraslih že več kot 30 let povezujemo raziskovanje, razvoj in podporo ter soustvarjamo kulturo vseživljenjskega učenja v

Cedefopov novičnik št. 159 izpostavlja prednostno vlogo spretnosti in poklicnega izobraževanja v evropski strategiji. Pod ciprskim predsedovanjem Svetu EU (januar–junij 2026) so znanja, spretnosti in konkurenčnost postavljeni v ospredje evropske strateške avtonomije. Več >> Januarska številka Evropske revije za vseživljenjsko učenje – ELM Magazine se osredotoča na vrednotenje in priznavanje predhodnega učenja. Poudarjajo, da morajo postopki izhajati iz potreb učečih se in biti dostopni tudi ranljivim skupinam. Več >> Januarska izdaja novičnika Platforme za vseživljenjsko učenje (LLLP) prinaša pregled aktualnih usposabljanj, zagovorniških pobud, evropskih politik, raziskav in dogodkov na področju vseživljenjskega učenja, digitalnih spretnosti ter vključujočega izobraževanja v Evropi. Več >> Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) v prvem novičniku leta 2026 postavlja v ospredje temo odpornost in gradnja skupnosti. Sporočilo je jasno: izobraževanje odraslih ni le prenos znanja, temveč temelj zaupanja, sodelovanja in družbene stabilnosti v času hitrih sprememb. Več >> Prav posebej bi rada opozorila na letošnji razpis za nagrade EAEA Grundtvig. Izpostavlja navdihujoče pobude v okviru letne teme Odpornost in gradnja skupnosti. V ospredju so projekti, ki spodbujajo solidarnost in sodelovanje, vključujejo ranljive skupine, gradijo zaupanje in aktivno državljanstvo ter prinašajo inovativne pristope v učenje odraslih. Več >> Publikacije, ki jih predstavljam v nadaljevanju, segajo na različna področja našega življenja in dela. Evropska mreža EDEN Digital Learning Europe – EDEN DLE je izdala Belo knjigo, ki preučuje sporočilo Unija spretnosti (The Union of Skills) skozi prizmo digitalnega izobraževanja. Publikacija z naslovom The Union of Skills and Digital Education: Mutual Implications for Practice and Policy opredeljuje ključne politične prednostne naloge, ki neposredno vplivajo na Akcijski načrt za digitalno izobraževanje ter širši Program znanj in spretnosti za Evropo. Več >> Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je objavilo novo poročilo, ki predstavlja model nastajajočih praks na področju dobrega počutja v digitalnem izobraževanju. Publikacija ponuja praktične smernice, ki šolam pomagajo vključevati dobrobiti v poučevanje, učne strategije in celostne šolske politike. Več >> Publikacija z naslovom Toolkit for Measuring Financial Literacy, Inclusion and Well-Being 2026 predstavlja standardizirano orodje za merjenje finančne pismenosti, finančne vključenosti in finančnega blagostanja odraslih. Namenjeno je zbiranju mednarodno primerljivih podatkov, ki pomagajo razumeti, kako ljudje razumejo finance, kako ravnajo z denarjem in kako ocenjujejo svoj finančni položaj. Več >> Vabimo k branju nove zbirke virov EPALE. Raziskuje, kaj ostaja izrazito človeškega v avtomatiziranem svetu in zakaj mora biti pismenost za prihodnost pravica, ne pa privilegij. Več >> Tokratni zapis končujem s povabilom o sodelovanju. Letna konferenca EDEN se vrača v Porto na Portugalskem. Tema letošnjega dogodka, ki bo od 14. do 16. junija, je Onkraj tehnologije: sodelovanje med človekom in umetno inteligenco za učenje in poučevanje. Organizatorji vabijo k sodelovanju. Prijava in oddaja prispevkov je mogoča že od srede januarja, zgodnje prijave pa zbirajo do 20. aprila. Več >> Želim vam prijetno branje! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Tokrat predstavljamo v tej rubriki le en natečaj. Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo vabijo občine k prijavi na natečaj za naziv Branju prijazna občina. V letu 2026 ga bodo podelili že desetič. Več >> Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Vtisi s študijskega obiska v Toskani Prevzeta od lepih in prijaznih vtisov sem se vrnila iz Empolija, mesteca (približno 50.000 prebivalcev) med Firencami in Piso. Lahko bi rekli, da gre za enega od draguljev toskanske pokrajine. Ne toliko zaradi arhitekture in zgodovinskih znamenitosti kot zaradi ljudi in vsega, kar se v tem mestu dogaja, še posebno v povezavi z mladimi. To je dežela, v kateri se je rodil Leonardo Da Vinci. Njegov rojstni kraj Vinci je od Empolija oddaljen le nekaj  kilometrov. Slovi po dobrem olivnem olju, pa tudi po manjšem muzeju, ki je posvečen delu velikega učenjaka, izumitelja, umetnika in inženirja. V zgodovini je bilo to ruralno območje, znano pa je tudi po zelenem steklu, ki so ga izdelovali. Na obisk nas je povabila organizacija Associazione Nazionale Comuni Italiani Toscana , ki je partnerica v projektu Intereg @Work4nnets. Namen  projekta je izboljšati regionalne politike za bolj socialno Evropo ter implementirati politične instrumente programov strukturnega sklada, namenjene podpori populaciji NEET (Neither in Employment, education or Training) pri vključitvi na trg dela ali v nadaljnje izobraževanje. Glavni cilji so povezani tudi z oblikovanjem pristopov za  doseganje in aktivacijo mlajših odraslih izven sistema in boljšim razumevanjem njihovega položaja. To bo pomagalo k boljšemu delovanju sistemov in boljšemu medinstitucionalnemu povezovanju. NEET je uveljavljena kratica, s katero v EU poimenujemo skupino mlajših odraslih od 18. do 29. leta, ki se zaradi različnih razlogov znajdejo v socialni praznini, skratka izven sistema. To jim onemogoča dostop do virov, s katerimi bi lahko izboljšali svoj položaj. Zavod RS za zaposlovanje v projektu sodeluje, Andragoški center Slovenije (ACS) pa je nacionalni partner. Obiskali smo jih med 2. in 5. februarjem. V občini Empoli so se odločili, da bodo pilotno vpeljali program Projektno učenje mlajših odraslih plus (PUM-O+). Njegovi rezultati pri ponovnem vključevanju mladih v izobraževanje ali na trg dela so namreč spodbudni. Namen našega obiska je bil, da se z izvajalci PUM-O+ v Empoli (Cora Impresa Sociale, Empoli) pogovorimo o potrebah udeležencev, dejavnostih programa, metodologijah, prednostih, izzivih in strategijah za njihovo premagovanje. Pomembno je bilo tudi srečanje s predstavniki občine Empoli. Vloga občine pri spodbujanju in podpori te pilotne pobude na njihovem območju je pomembna tako na ravni zagotavljanja storitev kot na ravni politike. Ob tem smo spoznali vso širino različnih dejavnosti in storitev, ki jih v občini namenjajo mladim. Veliko zanimanja pa je požela tudi naša predstavitev PUM-O+ zelo širokemu avditoriju, ki se je zbral v prostorih novoustanovljene knjižnice v starem stolpu. Gre za ostanek obzidja, ki je nekoč obdajalo Empoli. Obiska smo se udeležile tri predstavnice ZRSZ, dve mentorici v PUM-O+ in avtorica prispevka kot predstavnica ACS. O odprtju stavbe, namenjene izvajanju PUM-O+, ki je v Empoli potekala v decembru 2025, smo v e-Novičkah že pisali. Na obisku smo spoznali, da gre za pristno sodelovanje in prizadevanje občine mladim zagotoviti prostor in dejavno vlogo v družbi. Anekdota, ki je povezana s stavbo, v kateri izvajajo PUM-O, pravi, da je na istem mestu zasebni investitor postavil veliko stanovanjsko stavbo. Okoliški stanovalci so jo poimenovali pošast, saj je kazila okolico in motila povezanost med prebivalci. Občina je odkupila zemljišče, stavbo podrla in na njej postavila novo, pritlično zgradbo, ki jo je namenila skupnostnemu delu – sedaj je prvenstveno namenjena PUM-O+. Italija v luči demografskih sprememb Italija, torej tudi Toskana, se danes sooča z demografskimi spremembami, največji izziv sta staranje prebivalstva in velik priliv priseljevanja. Pozornost namenjajo prav mladini in medkulturnemu povezovanju ter zaščiti človekovih pravic. Velik problem predstavlja brezposelnost mladih, predvsem teh, ki nimajo izobrazbe ali poklica, ali pa ta ne ustreza potrebam na trgu dela. Podobno kot v Sloveniji tudi oni ugotavljajo, da so ti mladi težko dosegljivi, zato veliko pozornost namenjajo doseganju mladih. Empoli je občina, ki mlade postavlja v središče svojega  delovanja. V mestu je na različnih lokacijah razporejenih več prostorov, kjer imajo mladi možnost, da se mimogrede ustavijo, se pogovorijo o svojih problemih s strokovnjaki ali vrstniki, se družijo ali priredijo dogodek. Tak primer so prostori Hub4Young v samem središču mesta, kjer lahko mladi pridobijo različne informacije ali svetovanje za reševanje svojih problemov. Postavili so ga v območju, kjer je frekvenca mladih visoka. Hub4Young je pomemben partner tudi za PUM-O+, saj bo pomagal napotiti mlade v program. Zelo dobro so povezani tudi z zavodom za zaposlovanje, ki bo prav tako sodeloval tudi s PUM-O+. V času našega obiska so se v povezavi z gospodarsko zbornico in v sodelovanju z univerzo v Firencah aktivno ukvarjali z vprašanjem mikrodokazil za manj izobražene. Ugotavljajo namreč, da se ti ljudje srečujejo s številnimi situacijskimi ovirami (čas in denar), ki jim preprečujejo vključevanje v daljše programe usposabljanja in izobraževanja, čeprav bi jim prav to lahko pomagalo, da si izboljšajo svoj položaj. Mikrodokazila vidijo kot priložnost, da si s krajšimi, a načrtovanimi, organiziranimi enotami izobraževanja (ki dosegajo pričakovane standarde znanja) postopoma pridobijo potrebno znanje in kompetence, ki jih lahko v soglasju z delodajalci uveljavijo tudi na trgu dela. Tako želijo spodbuditi tudi vseživljenjsko učenje, za katerega, podobno kot v Sloveniji, ugotavljajo, da so manj izobraženi ali drugače prikrajšani v njem slabo udeleženi. Tudi znanje, izkušnje in spretnosti, ki si jih bodo mladi z načrtnim učenjem v učnih projektih pridobili v PUM-O, bodo oblikovali kot mikrodokazilo, s katerim bodo mladi, predvsem tisti z malo ali nič delovnimi izkušnjami lahko izkazovali svojo usposobljenost tudi na trgu dela.     V medinstitucionalnem povezovanju pri vključevanju mladih v družbo so dejavne tudi nevladne organizacije, ki krepijo kompetence mladih in vrednote sodelovanja, solidarnosti, trajnosti in druge, ki omogočajo sožitje različnih generacij, kultur in interesov. V pogovoru s predstavnikom občine me je pritegnil način odločanja o porabi denarnih sredstev, ki jih namenjajo mladinskemu delu. Ta poteka kot široka razprava med različnimi zainteresiranimi deležniki o potrebah mladih in v iskanju konsenza med njimi. Različne organizacije, ki se morajo povezati ob problemu tako ustvarjajo partnerstva in združujejo svoje znanje. Zdi se, da je to dobra strategija, ki spodbuja premišljevanje o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo mladi in povezovanje dejavnosti, ki jim lahko pomagajo pri njihovem reševanju. Na ravni občine povezujejo izobraževanje, zdravstvo, socialno delo in zaposlovanje. Socialni šport Mladinsko delo je pestro in zelo razvejano. Obisk smo posvetili mladim z manj priložnostmi: tistim s posebnimi potrebami, brez poklica oziroma težje zaposljivim, priseljencem. Obiskali smo različne organizacije, ki razvijajo različne metode in oblike dela, ki zavestno delujejo na vrednote mladih. Izpostavila bi mladinski center, kjer so predstavnice slovenske delegacije sodelovale v  t. i. socialnem nogometu. Gre za izvirno metodo, ki omogoča uveljavljanje načel in vrednot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti in sodelovanja s pomočjo ljubiteljskega športa. Metoda se je porodila ob zaznavanju vse večjega in vse bolj nasilnega rivalstva med mladimi na različnih področjih, tudi v prostem času. Socialni šport ima drugačna pravila kot šport, ki ga poznamo. Eno od pravil je, da npr. pri nogometu ne smeš zabiti več kot tri gole. Drugo pomembno pravilo je, da se ob prekršku opravičiš osebi, ki si jo prizadel. Vsaka tekma se konča s kratko refleksijo, ko tekmovalci med seboj izberejo najboljšega igralca iz vsake ekipe. Tega ne izberejo po kriterijih, koliko golov (košev ipd.) je dal, koliko časa je imel žogo ipd., temveč po tem, kako je upošteval soigralce; je druge spodbujal in ustvarjal priložnosti, da so dali gol, se je veselil tudi zmag nasprotnega tima ipd. Učinke te metode preučuje raziskovalka na firenški univerzi. Kakorkoli že, za eno od najboljših športnic je bila izbrana Katja Hren, skrbnica programa PUM-O+ pri ZRSZ, ne le zaradi vseh vrlin, ki jih pričakujejo od najboljše športnice, ampak tudi zaradi svojega nasmeha in navdušenja, s katerim se je pridružila igri. Zadnjega dne obiska smo se ponovno sestali v prostorih PUM-O+. Mentorji in sodelavci so nam predstavili zanimivo metodo, ki so jo uporabili v prvem učnem projektu. Poimenovali so jo The Show Runer’s Bible. Namenjena je premisleku in predstavitvi udeležencev, ki so se vključili v program, končni izdelek pa je plakat, pri katerem uporabijo različna digitalna orodja. Dosegli so kakovost plakatov, kakršno za promocijo filmov uporablja mreža Netflix. V takem izdelku, ki je blizu interesom in mladinski kulturi, se skriva veliko znanja in spretnosti njegovih avtorjev, ki so zanimiva tudi na trgu dela. Še prej pa je pomembna avtorefleksija, ki poteka ob delu in avtorjem omogoča, da se zavejo samih sebe, svojih moči in talentov, zmožnosti povedati svojo zgodbo in jo zaupati drugim. Vse to so nesporna načela in učni pristopi v PUM-O+. Program Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O+) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Natalija Žalec, spec. andr./MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

V letu 2025 je Vlada Republike Slovenije 1. marec razglasila za dan inkluzije. Namenjen je ozaveščanju o pomenu polnega vključevanja vseh, ne glede na njihove osebne okoliščine in oviranosti. To še posebej velja za ranljive skupine. Skrb za vključevanje ranljivih skupin odraslih v izobraževanju odraslih (IO) smo zapisali tudi v aktualno Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih RS (ReNPIO22–30). Zapisali smo, da bodo ukrepi za večjo vključenost odraslih v izobraževanje in učenje posebej namenjeni naslednjim skupinam odraslih: a) odraslim z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi ne glede na zaposlitveni položaj, starost oziroma druge značilnosti; b) odraslim, ki potrebujejo izboljšanje splošne izobraženosti za osebne potrebe in reševanje izzivov skupnosti; c) odraslim, ki potrebujejo nadaljnje poklicno oziroma strokovno izpopolnjevanje ali usposabljanje v skladu s potrebami trga dela; d) mlajšim odraslim, ki zgodaj opustijo šolanje, in osipnikom; e) starejšim (65+) in f) odraslim, ki imajo omejene možnosti dostopa do družbenih, kulturnih, gospodarskih in izobraževalnih dobrin. V svetovalni dejavnosti v IO, ki se v skladu z ZIO-1 (2018) od leta 2021 izvaja kot javna služba v 35 javnih izobraževalnih organizacijah za odrasle (ljudskih univerzah), si prizadevamo za vključevanje vseh navedenih skupin odraslih. A podatki iz spremljanja svetovalne dejavnosti kažejo (beležijo se v posebej za ta namen razviti aplikaciji), da so kljub temu pogosteje vključene predvsem naslednje ranljive skupine: priseljenci, starejši nad 65 let ter manj izobraženi brezposelnih in zaposleni. Izzivi za večjo vključenost so zagotovo še posebej pri vključevanju odraslih s posebnimi potrebami, kot so gluhi in naglušni, slepi in slabovidni,  odrasli s težavami v duševnem razvoju, odrasli s težavami v duševnem zdravju idr. V zadnjih dveh letih (2024–2025) smo na ACS in v mreži 35 LU posebno pozornost namenjali večji vključenosti gluhih in naglušnih odraslih. Razvili smo pristope informiranja in svetovanja, s katerimi smo na eni strani prispevali k večji ozaveščenosti o pomenu vključevanja gluhih in naglušnih v VŽU (več objav tudi v e-Novičkah v letu 2025) v strokovni in širši javnosti. Na drugi strani smo pripomogli h konkretnim novim vključitvam v neformalno izobraževanje za odrasle, ki je bilo prilagojeno gluhim in naglušnim. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Ob vsem tem pa tudi na ACS sledimo novim sistemskim in strokovnim izzivom vključevanja gluhih in naglušnih v vzgojo in izobraževanje. Zato smo se ob dnevu inkluzije (1. marca) in svetovnem dnevu sluha (3. marca) udeležili strokovnega posveta z naslovom Umestitev slovenskega znakovnega jezika v sistem vzgoje in izobraževanja, ki ga je organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Prav vsi nastopajoči so poudarili pomen vključenosti vseh, torej tudi gluhih in naglušnih, saj je to osnovna človekova pravica. Posebej je bil izpostavljen pomen zagotavljanja uporabe slovenskega znakovnega jezika v sistemu vzgoje in izobraževanja. Vsi so poudarili, da znakovni jezik za gluhe ni pomemben le za sporazumevanje in komuniciranje, temveč tudi za njihov kognitivni, čustveni, socialni in kulturni razvoj. Korak k večji vključenosti gluhih v šolski prostor je bil nedvomno storjen, ko je bil v šolskem letu 2019/2020 za učence od 7. do 9. razreda vpeljan izbirni predmet slovenski znakovni jezik. V pripravi pa je tudi nov učni načrt za slovenski znakovni jezik, ki se bo predvidoma začel izvajati v šolskem letu 2027/2028. Novi učni načrt za slovenski znakovni jezik bo namenjen gluhim in naglušnim otrokom in bo obvezna vsebina v učnem programu od prvega razreda dalje v rednih osnovnih šolah in specialnih zavodih. Janja Zupančič državna sekretarka na MVI Državna sekretarka je napovedala pripravo novega javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle Slovenski znakovni jezik (nosilec bo ACS). Poleg tega je v šolskem sistemu od februarja 2026 dodatna strokovna podpora v skladu s prenovljenim Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami namenjena tudi gluhoslepim, ne le gluhim in naglušnim ter drugim otrokom s posebnimi potrebami (kot je bilo do sedaj). Izobraževalci odraslih smo veseli teh rešitev, želimo pa si, da bi bila sistemsko in zakonsko opredeljena tudi dodatna strokovna podpora in ustrezne prilagoditve za odrasle s posebnimi potrebami. Le na ta način bomo namreč zagotovili enakovreden dostop in vključenost različnim ranljivim skupinam odraslih. Z različnimi projekti in nalogami to zagotavljamo posameznim skupinam, potrebujemo pa trajnejše in sistemsko urejene rešitve. Polna vključenost ni zgolj pravica, je vrednota, ki koristi celotni družbi. Dr. Vinko Logaj Izobraževalci odraslih pa poudarjamo, da je ta pravica, ki je hkrati tudi vrednota, pomembna tako za otroke in mladino kot tudi za odrasle. Le na ta način lahko udejanjamo pravico vseh do vseživljenjskosti učenja, kar je ena od strateških usmeritev ne le ReNPIO22–30, temveč tudi Strategije razvoja Slovenije 2030 (učenje za in skozi vse življenje). V svetovalni dejavnosti v IO bomo to naravnanost še krepili in strokovno nadgrajevali. Pri tem se bomo povezovali in sodelovali tudi z drugimi organizacijami, ki delajo za posamezne ranljive skupine odraslih ali z njimi. Pomen krepitve sodelovanja in povezovanja različnih organizacij in strok je bil poudarjen tudi na posvetu ob dnevu inkluzije in dnevu sluha. Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS

V prvem tednu marca sem se kot strokovnjakinja in aktivna raziskovalka na področju občanske znanosti udeležila konference European Citizen Science Association (ECSA) v Ouluju na Finskem. To je moja domača država, zato sem se dogodka zelo veselila. Z dvema prispevkoma sem sodelovala že na prvi konferenci združenja leta 2016 v Berlinu, pozneje pa postala članica. Pričakalo nas je čudovito hladno, zmrznjeno vreme – sneg je škripal pod nogami in mraz je grizel lica. Iz Slovenije nas je prišlo osem, vsi iz partnerskih organizacij Mreže občanske znanosti Slovenije. Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) smo začeli razvijati občansko znanost v izobraževanju odraslih leta 2022. Konferenca z naslovom Citizen Science bridging Centre and Periphery je tematiko obravnavala z različnih zornih kotov. Več kot 650 udeležencev je lahko sodelovalo na panelih, delavnicah, okroglih mizah, s posterji ipd. Poleg obsežnega znanstvenega programa je morda v duhu v letošnjega naziva Evropska prestolnica kulture konferenca vključila veliko nepričakovanih umetnostnih predstavitev. Z zvočnim pesnikom Antyejem Greiejem smo ustvarjali zvočne pesmi (sound poem). V The Rhizome Salonu smo skupaj kvačkali koreniko iz blaga. V istem prostoru smo imeli možnosti poskusiti lokalne izdelke: napitek iz bora in brina, marmelado iz robid in rakitovca, medovino iz borovih iglic ter karamelo iz lisičk in jurčkov. Poslušali smo alternativno glasbo in gledali dokumentarne filme, kot je Le Temps des forêts (Gozdni čas; Francija, 2018). Vsak dan smo imeli možnost ustvarjati svoje pesmi na delavnici Cut Out Poetry z uporabo besed iz znanstvenih člankov, ki so bili na voljo v tiskani obliki. Bili smo priče ekofeminističnega performansa umetnice Kirsty Kross iz Osla. Poslušali smo osupljiv moški zbor iz Ouluja (Screaming Men choir of Oulu, Finland / Mieskuoro Huutajat). Vsak večer smo lahko izbrali v široki ponudbi finske kulture: od ribolova na ledu do savne in karaok ter dnevnih izletov (doplačljivih) v ledeni hotel, na farmo severnih jelenov ali v Rovaniemi (Božičkov kraj). Kampus Univerze v Ouluju je zelo zanimiv. Izpostavila bi kotičke, ki so tipični za finske kampuse. Na voljo so prostori za sproščanje, učenje, celo spanje. Organizatorji so poskrbeli tudi za brezplačno varstvo otrok v botaničnem vrtu. Vesela sem, da sem se imela priložnost srečati s finskimi kolegi in kolegicami, ki se ukvarjajo z občansko znanostjo, in vzpostaviti nove stike z njimi. Udeležila sem se delovnega srečanja in jim svetovala o postavljanju mreže občanske znanosti na Finskem. V otvoritvenem govoru sta Camilla Brattland and Bente Sundsvold v ospredje postavila metodo pripovedovanja zgodb (storytelling). Izpostavila sta znanje avtohtonih Samijev o lokalnih okoljskih spremembah. Tudi nekdanja prva dama Islandije (2016–2024) Eliza Reid je v zaključnem govoru uporabila to metodo. Predstavila je svojo karierno pot do prve dame in naprej. Zadnje popoldne je bil v lokalnem nakupovalnem centru festival občanske znanosti. Intervjuvali so me za lokalni časopis. Udeležbo na srečanju mi je omogočil projekt Krepitev vseživljenjskega učenja (Krepitev VŽU), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Vsi udeleženci konference, s katerimi sem govorila o naši novi aplikacij Opazujmo, so bili navdušeni, predvsem nad tem, da je brezplačna. Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS