WEB.ACS.SI

V peti izvedbi programa ABC okoljskega učenja 5: Lokalni vrhovi, globalno učenje raziskujemo temo učenja v gorskem prostoru. V prvi polovici aprila pripravljamo serijo petih spletnih predavanj, na katerih bodo izobraževalci, raziskovalci, alpinisti in skupnostni delavci delili svoje izkušnje z gorami kot prostorom učenja. Na predavanjih bomo potovali od arktične pokrajine Svalbarda do ameriškega zahoda, od Himalaje do Alp. Čemu gore? Gore naredijo globalne izzive vidne. Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, pritiski turizma, migracije in spreminjajoči se načini življenja so v gorskih regijah še posebej izraziti in otipljivi. Hkrati gore simbolizirajo ponižnost, odpornost in globoko povezanost s prostorom. Njihova vertikalnost, izpostavljenost in ekološka občutljivost ponujajo edinstvene priložnosti za razmislek in učenje. Opozarjajo nas, da so lokalni vrhovi neločljivo povezani z globalnimi sistemi ter da trajnostna prihodnost temelji na vzajemnem odnosu s pokrajino, v kateri bivamo. Vsa predavanja bodo v angleščini. Prijavite se in se nam pridružite na spletnih srečanjih. 10. aprila lahko prisluhnete Jacobu Sheetz-Willardu. Učitelj, pisatelj, ultramaratonec in vodnik po divjini, ki deluje na High Mountain Institute v Koloradu bo z nami delil razmišljanje o zemljevidih – kot metafori in kot orodju – ter o tem, kaj se zgodi, ko kompleksno resničnost izravnamo na dvodimenzionalno ravnino. 16. aprila bo z nami Viki Grošelj, slovenski alpinist, himalajec, pedagog, gorski vodnik in gorski reševalec. Kot prvi Slovenec je osvojil najvišje vrhove vseh celin ter je avtor ali soavtor več kot štiridesetih knjig. V predavanju bo predstavil svojo pot od prvih vzponov na slovenskih hribih do najvišjih vrhov sveta ter razmislek o tem, kaj gore učijo človeka. Kaj je ABC okoljskega učenja? ABC okoljskega učenja je program, ki poteka v kombinirani ali spletni obliki kot serija predavanj o temah, povezanih z vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj. Program smo doslej izvedli štirikrat in vključili številne predavatelje. Obravnavali smo teme, kot so opraševanje, ekopedagogika, elektroenergetsko omrežje, kakovost zraka, družbena odgovornost podjetij, fotografiranje narave idr. Tokrat se prvič širimo v mednarodni prostor. Izobraževanje pripravljamo v okviru projekta Krepitev vseživljenjskega učenja (VŽU), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) vabi k prijavi na nagrado EAEA Grundtvig 2026, posvečeno projektom, ki prispevajo k letošnji temi Odpornost in gradnja skupnosti. Prijavite lahko lokalne, regionalne, nacionalne ali transnacionalne projekte, ki spodbujajo solidarnost, vključujejo ranljive skupine, gradijo zaupanje ter prinašajo inovativne pristope k učenju odraslih. Projekti morajo biti aktivni vsaj tri mesece

EPALE v zadnjih objavah odpira ključna vprašanja o tem, kako razumemo vlogo izobraževanja odraslih. Kakšne razmere potrebujemo za humano, pravično in vzdržno učenje? Izbrane vsebine vabijo k premisleku o lastni praksi ter ponujajo izhodišča za razvoj bolj premišljenih in vključujočih učnih okolij. Prispevek Prebujanje preobrazbenega poslanstva izobraževanja odraslih je pripravila Marcella Milana, mednarodno priznana raziskovalka, profesorica na Veronski univerzi in častna profesorica izobraževanja odraslih na Nottinghamski univerzi. Pokazala je, da je učenje odraslih mnogo več kot orodje za trg dela – je prostor za razmislek o svetu, skupnosti in možnostih družbene spremembe. S poudarkom na ekopedagogiki, globalnem državljanstvu in skupni odgovornosti je predstavila učenje kot pot k pravičnejšemu in bolj povezanemu svetu. ►Odkrijte, kako lahko izobraževanje odraslih postane prostor demokratičnega delovanja, ekološke zavesti in družbenih sprememb. Osebni razmislek Počitek kot spretnost prihodnosti izpostavlja napetosti med poklicno predanostjo in utrujenostjo, ki jo mnogi izobraževalci dobro poznajo. Saskia Eschenbacher, profesorica učenja odraslih in svetovalnega dela na Univerzi za uporabne človeške vede Akkon v Berlinu opozarja, da počitek ni orodje produktivnosti, temveč vrednota, ki omogoča dolgoročno ustvarjalnost in dobrobit. V kontekstu izobraževanja odraslih tako odpira vprašanje, kako vzpostaviti prakse, ki ne izčrpavajo, temveč podpirajo razvoj in čuječnost učiteljev in udeležencev. ► Čas za premislek o tem, kako si ustvariti življenja, od katerih nam ne bo treba bežati. Za poglobljeno razumevanje odnosov med časom, močjo in učenjem je na voljo intervju z Michelom Alhadeff-Jonesom, utemeljiteljem teorije ritmov. Raziskoval je, kako časovna odtujenost in neusklajenost življenjskih ritmov vplivata na učenje ter kakšna je vloga izobraževalcev pri ustvarjanju bolj uravnoteženih učnih izkušenj. ► Spoznajte svež pogled na izobraževanje odraslih, ki daje glas ritmom, ki oblikujejo naše učenje in identiteto. EPALE prinaša tudi vabilo na več aktualnih dogodkov, med njimi spletni seminar o zgodovini, demokraciji in dobi umetne inteligence, ki ponuja izhodišča za razmislek o tem, kako spreminjajoče se družbene razmere vplivajo na izobraževanje odraslih. Spletni seminar je bil objavljen 25. februarja in je na voljo za ogled. Novo! Pridružite se EPALE kotičku – spletnemu seminarju za uporabnike platforme 18. marca EPALE organizira prvo srečanje v okviru EPALE kotička. Enourno spletno srečanje je namenjeno članom EPALE, ki želijo: bolje izkoristiti funkcionalnosti platforme, spoznati novosti pri ustvarjanju vsebin, se neposredno povezati z ekipo Centralne podporne službe EPALE, dobiti praktične odgovore na svoja vprašanja. Srečanje vključuje pregled novih funkcionalnosti, praktične napotke za pripravo kakovostnih vsebin ter odprti del Q&A. Izpolnite spletni obrazec in se prijavite. Dobili boste konkretna orodja za še bolj učinkovito sodelovanje v skupnosti EPALE. Preobrazbena moč IO, ritem učenja, počitek kot spretnost prihodnosti ter webinar o pomenu UI) Se tudi pri vas dogaja kaj zanimivega? Ustvarite tematski prispevek ali delite razmišljanje o aktualni temi s skupnostjo izobraževalcev odraslih. Vabimo vas k objavi virov, projektnih informacij in rezultatov. Obiščite platformo EPALE, se registrirajte ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo! Pri pripravi prispevkov, vas prosimo, da sledite smernicam skupnosti EPALE. S tem boste zagotovili, da bo vaša vsebina skladna z načeli kakovosti in spoštljive komunikacije. Že objavljene vsebine lahko všečkate, komentirate, z avtorji prispevkov delite svoje mnenje ali jim postavite vprašanje. Vaše sodelovanje bomo nagradili z značko EPALE. Vabljeni k sodelovanju. Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

Rok za oddajo predlogov projektov mobilnosti (KA1) se je 19. februarja zaključil. Prejeli smo 450 vlog, od tega 49 na področju izobraževanja odraslih. Vloge so trenutno v postopku ocenjevanja, rezultati razpisa pa bodo predvidoma znani v maju. Več o prejetih vlogah projektov mobilnosti lahko preberete na spletni strani CMEPIUS. Imate že partnerje za svoj projekt? Za iskanje partnerjev in razvijanje projektnih idej so na voljo tematski in kontaktni seminarji (TCA). Dogodki podpirajo mreženje, izmenjavo izkušenj ter razvoj kakovostnih Erasmus+ projektov. V spomladanskem obdobju so za področje izobraževanja odraslih prosta mesta na teh seminarjih: Fostering basic skills in adulthood: building bridges to improved employability and active citizenship (20.–22. maja, Almeria) Taboo: Sexual Health & Consent – A Shared Learning Across Sectors (10.–13. maja, Dublin) Ecological and sustainable project management in Erasmus+ (4.–6. maja, Liechtenstein) Digital readiness lab (25.–28. maja, Zadar) . Pri iskanju partnerskih organizacij pomagajo tudi nacionalne agencije z dogodki, kot so hitri zmenki Erasmus+. Na EPALE je trenutno odprta anketa o tematikah hitrih zmenkov. Glasujte za temo, ki vam bo v največji meri pomagala pri navezovanju partnerstev. Pogled nazaj Vas zanima, koliko odhodnih in dohodnih mobilnosti je bilo izvedenih v letu 2025 v Sloveniji ter kam najpogosteje potujejo udeleženci? Raziščite CMEPIUS-ovo publikacijo Pregled leta 2025, ki ponuja poglobljen vpogled v mednarodno sodelovanje preteklega leta. Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

Na konferenci Odkrivajmo moč narave je Zveza ljudskih univerz Slovenije (ZLUS) v ločenem panelu predstavila trajnostne prakse. To je bila prva skupna in zgoščena predstavitev, doslej razpršena in – žal – še vedno ne financirana sistemsko. Kaže, da z udeležbo v tovrstni ponudbi ni težav, ker je interes stabilen, nabrala pa sta se tudi  znanje in izkušnje, kako se lotiti trajnostnosti in okoljskih tem. Predstavnice ZLUS-a so soglasno ugotovile, da so se z naravo povezana izobraževanja razvila od spodaj navzgor in lokalno specifično. Vinogradništvo, zeliščarstvo, pletenje košar … V Ormožu je izobraževalna ponudba za razvoj zelenih kompetenc povezana z vinogradništvom in načrtnim varovanjem vode npr. v obliki rezervata za ptice selivke, kar je odlično povzela direktorica Viki Ivanuša. Murskosoboške izkušnje je predstavila Ana Kučan. Izpostavila je kontinuiteto dela svoje predhodnice, nato pa predstavila primer pletarstva v ŠK Lipovci. Irena Bohte je izkušnje ZIK Črnomelj predstavila s primerom zeliščarstva, povezanega tudi s kulinariko. Poudarila je, da svojo (trajnostno) vlogo opravlja tudi (vz)trajnost in stabilnost študijskih krožkov kot časovne hrbtenice izobraževalne ponudbe o okoljskih temah, ki jo ljudske univerze vsaka glede na svoje možnosti zdaj nadgrajujejo v projekte višjega reda. Ukvarjanje z živim Tovrstno udejstvovanje je zahtevno. Gre za delo z, ne za posamezno ciljno skupino in/ali temo. To prinaša obilo znanja in motivacije za nadaljevanje. Rešitev zagat so partnerska povezovanja, ki so jih predstavile vse ljudske univerze. Z majhnimi koraki dolgoročno kažejo, da kar prepričujejo, tudi živijo. To jim prinaša visoko stopnjo legitimnosti pa tudi lokalnega vpliva. Po desetletjih prakse študijskih krožkov, ki so bili nekakšno seme predstavljenih trajnostnih praks, se torej ti samoiniciativno in uspešno nadgrajujejo v domače in evropske projekte družbene odgovornosti. Včasih hkrati udejanjajo medgeneracijsko sodelovanje, recikliranje in ročna dela ter opolnomočenje ranljivih skupin. Tak primer je modna revija, ki so jo skupaj pripravili LU Ajdovščina, Dom starejših, VDC, PUM-O+, Društvo upokojencev in drugi partnerji. Neopazno širjenje trajnostnosti Po besedah nekaterih seže celo bliže interesu ljudi kot organizirana izobraževanja in njihova promocija, vsaj na podeželju. Toda trajnostne prakse izobraževanja potekajo tudi v urbanem okolju. Z evropskim projektom je javni zavod Cene Štupar partnersko razvil izobraževanje za kadre in prakse v zaprtem sistemu zaporov. Predstavila ga je Dragica Glažar, med drugim tudi soavtorica javno-veljavnega programa in učnega gradiva za to področje. Zaposleni in andragoško osebje v zaporu so kot trajnostne teme prepoznali energetsko racionalizacijo, zdravo prehrano s kar najmanj plastične embalaže, sonaravno skrb za higieno in kar najmanjši obseg odpadkov. To daje obilo možnosti za nadaljnji razvoj. Konferenčni dogodek je spodbudil k povezovanju in javni predstavitvi, ki si jo je vredno ogledati. Zato se novembra 2025 ni končal. Ponovne premisleke, refleksijo v svoji delovni ekipi in nadaljnji razvoj omogoča obisk spletne strani dogodka. Kaj je bilo participativnega? Kako predstavljene prakse in napori že prispevajo k razumevanju in nadaljnjemu razvoju zelenih kompetenc, ki jih projekt Krepitev vseživljenjskega učenja sistemsko povezuje in nadgrajuje? Kaj bi lahko rekli o loku razvoja ljudskih univerz na zelenem področju dela? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je participacija opredeljena kot udeležba, sodelovanje. Ljudske univerze na konferenci Odkrivajmo moč narave v Sekciji 7, ki si jo zdaj lahko tudi ogledate, niso le sodelovale. Predstavile so lok razvoja izobraževanj, ki krepijo zelene kompetence. Ker so v njem izpostavile skupinske, participativne in medgeneracijske metode dela, so o participativnosti povedale še mnogo več – pokazale so namreč pot, kako se jo doseže. Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Društvo ŠENTLOK se ukvarja z lokostrelstvom za umirjanje srca in duha. Njihov je slogan vse v zláto. Prvič je bil izrečen po treh zaporednih strelih v rumeno polje (z razdalje 93 m). Govorimo o skupini lokostrelskih zanesenjakov, ki razvijajo  različne lokostrelske zvrsti, sloge in opremo, npr. dolgi lok, goli lok, tradicionalno ukrivljeni lok, olimpijski lok in ne nazadnje tudi sestavljeni lok. Učenje v študijskih krožkih Neprestano pridobivajo novo znanje od okriljem Knjižnice Šmarje pri Jelšah. V tej ustanovi bralne in klasične krožke razvijajo že dolga leta. Skupno jih je danes že 77, kar je sedemkrat več, kot jih je izpeljal Šentlok. Zato ne preseneča, da smo v Šmarju pri Jelšah leta 2015 izpeljali Karavano študijskih krožkov. Slika s šmarskega BMK je bila na razstavi v Tivoliju leta 2018 nekaj posebnega. Prav ti krožkarji so me v času pandemije covida-19 uspeli spraviti na spletni video – z malo ali nič besedami, a prepričljivo. In čemu so to pot zvezde prav šmarski udeleženci študijskih krožkov? Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) smo nedavno prejel njihovo zahvalo za strokovno podporo. Hvala Društvu ŠENTLOK za vztrajen razvoj lokostrelske kulture. Njim in Knjižnici Šmarje pri Jelšah gre zahvala tudi za zvestobo in kakovost študijskih krožkov. Ekipa dosedanjih in trenutnih mentorjev je v bistvu precej tiha, a silno močna. Poseben poklon gre njihovi gonilni sili, Jani Turk Šulc. V prvem programu za zelene kompetence sva nekako naravno zopet skupaj, saj nastaja nekaj novega. Naj bo tako po zgledu lokostrelcev tudi še naslednjih trideset let! Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Po številnih pobudah za spodbujanje bralne kulture je Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za kulturo razglasila 5. marec za nacionalni dan branja v Republiki Sloveniji. S tem je Slovenija postala ena redkih držav na svetu, ki ima nacionalni praznik, posvečen neposredno branju.  Spomin na dr. Manco Košir Pri pripravi sklepa so na ministrstvu za kulturo prisluhnili predlogu pobudnikov, med njimi Bralnemu društvu Slovenije, Andragoškemu centru Slovenije, skrbnikom zapuščine dr. Mance Košir, ter številnim drugim, ki že veliko let sistematično delujejo na področju bralne kulture. Datum je bil izbran v spomin na rojstni dan dr. Mance Košir, izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja, ki je s svojim življenjem in delom povezovala ustvarjanje besedil, spodbujanje branja ter raziskovanje bralnih praks. Njena zapuščina simbolno uteleša pomen branja kot osebne potrebe, kot prostora dialoga in kot temelja vključujoče družbe. Nacionalni dan branja je odgovor na skrb vzbujajoče podatke o upadu bralnih navad otrok in odraslih. Z njim želimo okrepiti bralno pismenost, povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Branje nam odstira prostor v nove svetove, nas zabava, daje vpogled v drugačne poglede ter utrjuje kritično razumevanje in jezikovne zmožnosti. S tem krepi naše duševno zdravje ter razumevanje sveta in nas samih. Zato je branje bistveno za razvoj posameznika in demokratične družbe. dr. Asta Vrečko ministrica za kulturo Branje je veselje Nacionalni dan branja je zamišljen kot osrednji dan ozaveščanja o pomenu branja. Deloval bo kot izhodišče in povezovalna platforma za celoletne bralne pobude. Poudarjal bo branje kot temeljno kulturno in civilizacijsko vrednoto, ki presega posamezne projekte. Pobuda se dopolnjuje z obstoječimi programi, kot sta Nacionalni mesec skupnega branja in nacionalni dan stripa. Tega je ministrstvo za kulturo razglasilo lani ob 100-letnici rojstva Mikija Mustra. Cilj pobude je dolgoročno krepiti bralno pismenost, medsektorsko sodelovanje ter dostopnost branja vsem generacijam. Prvi nacionalni dan branja bomo obeležili že letos. Slogan letošnjega nacionalnega dneva branja se glasi Branje je veselje. Z njim želimo poudariti pomen navdihujočega motiviranja k branju, ki ga je dr. Manca Košir prakticirala skozi vse življenje. Branje terja trud, je pa hkrati veselje in užitek, ki prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Želimo si, da bi odkrili nove spodbudne poti k branju, tudi takšne, ki jih do zdaj še nismo preizkusili. Že od nekdaj trdim: literatura spreminja svet. Saj verjamem, da smo vsi povezani in prepleteni, da smo vsi eno, in če besede zatrepetajo v meni, bo ta trepet čutila tudi okolica, razširil se bo kot tih ogenj, ki ga prepoznamo šele, ko požge posušeno travo. Po takem ognju je zemlja rodovitna in pripravljena na rast. dr. Manca Košir Manifest o branju za 21. stoletje V duhu Ljubljanskega manifesta o pomenu branja na višji ravni ter poznejšega Manifesta iz Rige je nacionalni dan branja postal tudi izhodišče za oblikovanje novega Manifesta o branju za 21. stoletje, ki natančno opredeljuje pomen branja, dostopnost do njega in odgovornost države za sistemsko podporo bralni kulturi. Državljanke in državljani Slovenije ga lahko podpišemo na spletni strani nacionalnega dneva branja. Praznovali bomo – z branjem! Osrednji dogodek nacionalnega dneva branja bo 5. marca ob 11. uri v Sodnem stolpu v Mariboru. Slavnostni govornik bo državni sekretar na ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan. Na odru se mu bodo pridružili še dr. Sabina Fras Popović, predsednica Bralnega društva Slovenije, Žiga Valetič, skrbnik dediščine dr. Mance Košir, in dr. Miha Kovač, ki bo predstavil Manifest za branje v 21. stoletju. Učenci Osnovne šole Janka Glazerja Ruše in dijaki Druge gimnazije Maribor bodo razmišljali o pomenu branja. Tega dne se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki: promocijski, informativni, strokovni in znanstveni. Sodelovali bodo knjižnice, šole, založbe, bralni klubi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove. Zbirajo se na posebni spletni strani. Vabimo vas, da se tudi sami pridružite nacionalnemu prazniku branja. Skupaj ustvarimo nove prostore in nove priložnosti zanj. Sami ali v dvoje, v razredu ali parku, knjižnici ali doma. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

V februarju smo na Ljudska univerza (LU) Ajdovščina zasnovala poseben program. Moški iz okolice Ajdovščine so poprijeli za orodje in s skupnimi močmi aktivno prispevali k zaščiti večkrat prezrte in neupravičeno zapostavljene živalske vrste – netopirjev. Netopirji so pomembni nočni zavezniki človeka, saj so naravni regulatorji žuželk. Večina vrst, ki živijo na območju Slovenije, je žužkojeda in ponoči lovi komarje. S tem zmanjšujejo nadležnost škodljivcev v okolju. Za svoje preživetje potrebujejo ustrezna zatočišča, kot so podstrešja, drevesna dupla ali jame ter dovolj bogata lovišča. Zaradi človekovih posegov v prostor so ogroženi ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu. K njihovemu varstvu lahko prispevamo na več načinov: z omogočanjem dostopa do podstrešij in naravnih zatočišč, ohranjanjem travnikov, starih dreves in gozdnih površin, zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja ter omejevanjem uporabe pesticidov. Eden od konkretnih ukrepov je tudi postavitev posebnih gnezdilnic. Izdelali so jih udeleženci v enem izmed programov projekta Večgeneracijski center Goriške – VGC Goriške. V prostorih Garaže v Ajdovščini se je zbrala skupina starejših moških in mlajših fantov. Najprej so prisluhnili nekaj koristnim informacijam o netopirjih, ki  jih je posredovalo Slovensko društvo za poučevanje in varstvo netopirjev. Tam smo našli tudi načrt za izdelavo gnezdilnice. V Garaži smo si izposodili orodje, prostor in pripomočke. V sodelovanju z njihovimi delovnimi strokovnjaki smo izrezali in sestavili lesene gnezdilnice. Skupnega načrtovanja, sodelovanja in smeha ni manjkalo. Moški so se ob delu spominjali mladosti. Pomagali so drug drugemu, mlajše fante pa so poučevali o pravilnem prijemu in uporabi orodja, vijakov in še marsičem. V hipu so minile ure, na mizi pa so se pojavile številne gnezdilnice za netopirje, ki jih bodo udeleženci postavili na strateške lokacije ob hišah in v sadovnjakih. Vsi so se na delavnici veliko naučili, spoznali nove ljudi in domov odšli z občutkom dobro opravljenega pomembnega naravovarstvenega dela. Upamo, da se bo v naše gnezdilnice naselila vsaj katera od 32 vrst netopirjev, ki živijo v Sloveniji. Na našem nebu si želimo videti več netopirjev in manj komarjev. Mag. Blanka Jamšek (blanka.jamsek@lu-ajdovscina.si), VGC Goriške Podatek o financerjih Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad plus iz Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki«.

Na Ljudski univerzi (LU) Ajdovščina smo se v februarju odzvali na aktualne spremembe na področju komunikacije v zdravstvu. Organizirali smo brezplačna usposabljanja za uporabo portala in mobilne aplikacije zVEM. Šestih ponovitev delavnice Pridobitev in uporaba zVEM ter dveh ponovitev delavnice Spoznajmo zVEM se je udeležilo več kot 160 starejših udeležencev. Zdravstveni dom Ajdovščina namreč postopno uvaja komunikacijo z ambulantami osebnih zdravnikov na portalu in z mobilno aplikacijo zVEM. Predvidoma bo elektronska komunikacija z ambulantami omogočena izključno preko sistema zVEM. Za marsikoga, predvsem za starejše, sta ureditev dostopa in sama uporaba aplikacije lahko zahtevni, zato smo pripravili praktično zasnovane delavnice. V okviru šestih ponovitev delavnice Pridobitev in uporaba zVEM smo več kot 120 starejšim pomagali pri ustvarjanju računa SI-PASS, pridobitvi SMS PASS ter namestitvi in aktivaciji aplikacije zVEM na mobilnem telefonu. Na prvem srečanju so udeleženci so ustvarili račun SI-PASS, oddali vlogo za SMS PASS in prejeli navodila za obisk upravne enote, kjer je potrebna osebna aktivacija. Na drugem srečanju so si namestili aplikacijo zVEM, jo aktivirali ter se naučili osnovne uporabe aplikacije in portala. Izvedli smo še dve ponovitvi delavnice Spoznajmo zVEM, na katerih smo 40 starejšim predstavili funkcionalnosti sistema. Udeleženci so se seznanili z vpogledom v recepte, napotnice, izvide, naročanjem na zdravstvene storitve ter drugimi možnostmi, ki jih ponuja portal. Odziv na objavo izobraževanja je bil zelo velik. To jasno kaže potrebo po sistematični podpori pri uporabi digitalnih javnih storitev. Mnogi so poudarili, da si želijo ostati samostojni pri urejanju zdravstvenih zadev, vendar pri tem potrebujejo strokovno in potrpežljivo pomoč. Vloga LU Ajdovščina je, da kot odprt prostor znanja prepoznava potrebe lokalnega okolja in se nanje pravočasno odziva. S tem programom smo ponovno potrdili, da digitalna podpora starejšim ni le vprašanje tehničnega znanja, temveč tudi dostopnosti, razumevanja in enakih možnosti za vse generacije. Velik interes za delavnice zVEM odpira tudi širše vprašanje digitalne pismenosti starejših. Elektronske storitve postajajo standard na različnih področjih. Zato je pomembno, da omogočimo dovolj priložnosti za učenje, praktično podporo in varno uporabo digitalnih orodij. Na LU Ajdovščina bomo zato tudi v prihodnje pripravljali vsebine, ki odgovarjajo na konkretne izzive ljudi v lokalnem okolju. Dr. Meta Furlan (meta.furlan@lu-ajdovscina.si), LU Ajdovščina

Ljudska univerza (LU) ZIK Črnomelj je akreditirana organizacija Erasmus+. To nam omogoča vključevanje v mednarodne učne izkušnje in izmenjavo dobrih praks. Med 19. in 24. januarjem se nas je 14 udeležilo strokovne mobilnosti pri partnerski organizaciji za izobraževanje odraslih CPIA Imperia v Italiji. Skupino smo sestavljali starejši odrasli, priseljenci, udeleženci programov slovenščina kot drugi in tuji jezik ter ZIP, socialna aktivacija, tečaja italijanščine v programu Temeljne kompetence. Pridružil se nam je tudi najudeleženec LU ZIK Črnomelj za leto 2025. Obiskali smo vse tri enote gostiteljske ustanove – v Imperii, Sanremu in Ventimiglii. Spoznali smo način dela CPIA Imperia, njihove mentorje in predvsem odrasle udeležence programov. Veliko je priseljencev in predstavnikov ciljnih skupin z manj priložnostmi. Posebej dragoceno je bilo neposredno sodelovanje pri izvedbi njihovih programov, ki temeljijo na vključevanju in integraciji ter obravnavajo aktualne teme s področja zelenega prehoda, trajnostnega razvoja in aktivnega državljanstva. Jezik pri tem ni cilj sam po sebi, temveč orodje za razumevanje vsakdanjih situacij, sodelovanje v skupnosti in boljše vključevanje v družbo. Na CPIA velik poudarek namenjajo digitalnim pristopom k učenju in poučevanju ter vključevanju vsebin s področja varovanja naravne in kulturne dediščine. Posebej nas je navdušila organizacija pouka za ranljive ciljne skupine. Dva mentorja z usklajenim delovanjem in ob podpori digitalnih orodij omogočata bolj prilagojen in učinkovit učni proces. Kot primer dobre prakse so izstopali tudi uporabni, neposredni življenjski primeri, s katerimi udeležence povezujejo z realnimi izzivi sodobnosti. V okviru programa smo spoznavali tudi kulturno dediščino območja. V Ventimiglii smo obiskali znamenito knjižnico Aprosiana, eno najstarejših tovrstnih ustanov v Italiji, ki predstavlja izjemen primer ohranjanja pisne dediščine. V Sanremu, znanem kot mestu cvetja in italijanske glasbe, smo obiskali trdnjavo Santa Tecla, nekdanji zapor, danes preurejen v večnamenski kulturni prostor. Ti primeri so nazorno pokazali, kako je mogoče stavbno in kulturno izročilo povezati s sodobnimi vsebinami ter ga vključiti v trajnostni razvoj okolja. Ob tem smo ugotavljali, da smo si kot okolja zelo podobni – tudi v Liguriji je čutiti močno povezanost izobraževalnih organizacij z lokalnim okoljem ter tesno sodelovanje deležnikov v izobraževanju odraslih s skupnostjo. Ob obiskih lokalnega okolja in zelenih tržnic smo spoznavali, kako se v praksi povezujejo naravne danosti in razvojna naravnanost območja. Da bi trajnostne vsebine spremljali še pozorneje, smo udeleženci prejeli posebno nalogo: beležiti in fotografirati utrinke, povezane z zelenim prehodom, varovanjem okolja in trajnostnim načinom življenja. Nastala je prava zakladnica iskrivih in sporočilnih fotografij, ki bodo služile kot učni material in navdih za nadaljnje delo doma. Mobilnost v Italiji je bila dragocena priložnost za izmenjavo izkušenj, primerjavo praks med Italijo in Slovenijo ter razmislek o tem, kako lahko izobraževanje odraslih prispeva k bolj vključujoči in okoljsko odgovorni družbi. Pridobljena znanja bomo udeleženci prenašali v programe LU ZIK Črnomelj ter jih vključili v prihodnje izobraževalne in projektne aktivnosti. Izvedbo mobilnosti je financirala Evropska komisija. Nada Babič Ivaniš (nada.babic@zik-crnomelj.si), ZIK Črnomelj