WEB.ACS.SI

19. marca smo na Andragoškem centru Slovenije izvedli prvo letošnje strokovno spopolnjevanje za omrežje svetovalcev za kakovost izobraževanja odraslih. Zbralo se je 23 strokovnih delavcev iz vse Slovenije, ki skupaj tvorijo eno ključnih strokovnih omrežij na tem področju. ACS kot nacionalni koordinator omrežja sistematično skrbi za strokovno podporo, razvojne aktivnosti in krepitev kompetenc svetovalcev za kakovost, pri čemer spopolnjevanja predstavljajo ključen prostor za izmenjavo izkušenj ter skupno učenje. Srečanje v obsegu 6 šolskih ur je ponudilo priložnost za poglobljeno strokovno delo in izmenjavo izkušenj. Udeleženci so se posvetili aktualnim vsebinam s področja kakovosti, med drugim: pregledu aktualnih informacij in dogodkov, vmesni evalvaciji ReNPIO 2022–2030 s posebnim poudarkom na področju kakovosti in ukrepih v zvezi z omrežjem svetovalcev; presojanju in razvijanju kakovosti ter razpravi o celovitosti notranjega sistema kakovosti v organizacijah, vključno s poročanjem na letni ravni; samodiagnostičnim instrumentom za samoocenjevanje temeljnih zmožnosti (s predstavitvijo je sodelovala Alenka Štrukelj iz Središča za razvoj in raziskave); načrtovanju promocijske akcije Dan za kakovost 2026 in načrtovanju skupne strokovne aktivnosti omrežja v letošnjem letu. Posebno poglavje srečanja je bilo namenjeno krepitvi vloge svetovalca za kakovost in njenemu umeščanju v organizacijski ter sistemski okvir. Udeleženci so delo nadaljevali v spletni učilnici, kjer so izpolnili obsežnejši vprašalnik o različnih vidikih umeščenosti in dela svetovalca za kakovost. Skupna promocijska aktivnost omrežja 2026 – Dan za kakovost Namen Dneva za kakovost so vodeni pogovori v kolektivu za ozaveščanje sodelavcev, učiteljev, udeležencev, partnerjev in druge strokovne in širše javnosti o sistematičnem delu organizacije na področju kakovosti izobraževanja odraslih in dosežkih, h katerim je to delo pripomoglo. Skupni izbrani datum te vseslovenske akcije s področja kakovosti je letos petek, 29. maj. Skupna strokovna aktivnost omrežja 2026 Letos bo skupna aktivnost omrežja potekala v obliki participativnega učenja v dvojicah. Svetovalci si bodo do jesenskega spopolnjevanja izbrali metodo za presojo kakovosti, ki je doslej še niso preizkusili, ter določili skupno vsebinsko temo ali področje. Metodo bodo preizkusili v praksi. Ugotovitve si bodo izmenjali in oblikovali konkretne predloge za izboljšave v svojih organizacijah – pristop, ki krepi prenos znanja v prakso. Spodbuja pa tudi razvoj notranjih sistemov kakovosti v organizacijah. Na tem usposabljanju se vedno naučim kaj novega, kar lahko uporabim pri delu svetovalke za kakovost. udeleženka spopolnjevanja Zelo dobro je, da nas povezujete in skupaj rešujemo izzive na področju kakovosti. udeleženka spopolnjevanja Spopolnjevanje je potekalo v okviru projekta ESS+ Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (2024–2028). ACS s temi srečanji poleg strokovnih vsebin utrjuje tudi vrednote sodelovanja, skupnega učenja, izmenjave dobrih praks in medsebojne podpore znotraj omrežja. Naslednje spopolnjevanje bo jeseni – do takrat pa svetovalci nadaljujejo z aktivnim delom v dvojicah v okviru skupne strokovne aktivnosti in s sprotno komunikacijo v spletni učilnici. Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

Aprilski pregled slovenskih glasil in publikacij začenjamo z novo monografijo, ki je izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani. V znanstveni monografiji Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj dr. Tadej Košmerl, docent za področje andragogike, združuje svoje raziskovalno delo. Osvetljuje, kako lahko izobraževanje odraslih spodbuja spremembe v posameznikih in družbi – za bolj pravično družbo in manjši vpliv na okolje. Več >> Na nacionalni konferenci KEKS so celovito predstavili Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Poročilo predstavlja pomemben korak k bolj jasnemu, podatkovno podprtemu razvoju našega sistema. Več >> Predstavljamo zadnji dve številki novičnika Slovenske skupnosti odprte znanosti: Prva prinaša vabila na dogodke, povezane s projekti in programi, ki jih izvajajo njeni partnerji. Več >> Najnovejša številka pa ozavešča o sodelovanju v projektih in tečajih. Več >> Marčevski VKO novičnik povezuje dostopnost svetovalnih storitev, razvoj strokovnih kompetenc ter evropske usmeritve na področju karierne orientacije. V ospredju je posodobljen seznam ponudnikov brezplačnega kariernega svetovanja. Predstavljeni so s ključnimi kontaktnimi informacijami in po sklopih, glede na različne ciljne skupine, tudi odrasle. Predstavljeni seznam omogoča lažji dostop do različnih oblik podpore pri načrtovanju kariere, prekvalifikaciji ali iskanju zaposlitve. Več >> Marčevski novičnik za družinsko pismenost se posvečen branju, poeziji in pomenu povezovanja skozi besede. Izpostavlja vlogo branja kot pomembnega dejavnika pri razvoju posameznika ter kot priložnosti za kakovostno preživljanje časa v družini. Več >> Okoljevarstveniki, ki jim je mar za prihodnost Alp, opozarjajo na številne prekrške zoper naravo, ki so bili storjeni v času zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini. Tudi rubrika Saj ni res, pa je se nanaša na olimpijado. Govori o maskoti oziroma dveh: Milu in Tini, ki sta krasila promocijski material. Več >> Za konec pa ne bo odveč, če vas obvestimo, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo rezultate Javnega razpisa za sofinanciranje programov in dejavnosti izobraževanja odraslih za leto 2026. Razpis je namenjen podpori razvoju in izvajanju kakovostnih programov vseživljenjskega učenja ter večji vključenosti odraslih v izobraževanje. Več >> Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS  

Za uvod v tokratni pregled tujih virov predstavljamo zadnji dve številki novičnika UIL Library Alert: V 25. številki Knjižnica Inštituta za vseživljenjsko učenje UNESCO predstavlja zanimive članke in raziskave o izobraževanju (odraslih). Povzemamo vsebino štirih prispevkov, ki so v odprtem dostopu. Zanimivi utegnejo biti tudi za slovensko strokovno javnost. Več >> 26. številka predstavlja mesečno kompilacijo prispevkov o izobraževanju in učenju. Prinaša zanimive rezultate raziskav in druge informacije o pomembnih člankih. Izpostavljamo jih nekaj, saj menimo, da so zanimivi za izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje v slovenskem prostoru. Več >> Februarski novičnik Platforme za vseživljenjsko učenje LLLP Insights je posvečen spretnostim ter priznavanju in vrednotenju znanja. Letna tema platforme raziskuje, kako bolje prepoznati različne oblike učenja in kompetenc ter jih vključiti v izobraževalne in zaposlitvene poti. Več >> Druga letošnja številka novičnika EAEA prinaša pregled aktualnih pobud, politik in dogodkov na področju izobraževanja odraslih. V ospredju je povabilo k prijavi za nagrade EAEA Grundtvig 2026. Letos nagrajujejo projekte, usmerjene v krepitev odpornosti in gradnjo skupnosti. Rok za prijavo je 5. april 2026. Več >> V marčevski številki novičnika UNESCO Inštituta za vseživljenjsko učenje (UIL) so predstavljene najnovejše pobude, raziskave in mednarodna sodelovanja na področju izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. Poseben poudarek namenjajo pismenosti, razvoju digitalnih spretnosti ter krepitvi globalnih mrež učečih se mest. Več >> Marčevska številka novičnika ELM Magazine povezuje razmisleke o spretnostih odraslih, družbenih neenakostih in okoljskih izzivih. V ospredju so vprašanja dostopnosti izobraževanja, pravične porazdelitve priložnosti in vloge učenja v času sprememb. Članki ponujajo vpogled v konkretne prakse in širše sistemske izzive. Obenem spodbujajo razmislek o prihodnjih usmeritvah izobraževanja odraslih. Več >> V nadaljevanju predstavljamo še štiri publikacije: Mednarodni svet za odprto izobraževanje in učenje na daljavo (ICDE) je izdal poročilo za leto 2025. V njem predstavljajo prvo leto izvajanja strategije 2025–2028, ki poudarja razvoj vključujočega, prilagodljivega in trajnostnega izobraževanja. Organizacija je usmerjena v krepitev globalnega sodelovanja med članicami, razvoj storitev ter povečanje vpliva na področju odprtega in digitalnega učenja. Več >> UNESCO je objavil prvo v seriji poročil z naslovom Odštevanje do leta 2030. Tokratna izdaja poročila Global Education Monitoring (GEM 2026) je posvečena dostopu in pravičnosti. Odpira temeljno vprašanje: kdo ima danes dejansko možnost izobraževanja in kdo kljub globalnim prizadevanjem ostaja izključen? Ob tem predstavlja širok pregled dosežkov in vrzeli v zadnjih 25 letih. Opozarja na vzorce neenakosti, ki se na globalni ravni še vedno vztrajno ponavljajo. Več >> Vodnik Guidebook to EU Decision-Making in Education and Training razlaga, kako deluje odločanje EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Predstavi glavne institucije, njihove vloge in medsebojne odnose. Pojasni zakonodajne postopke, oblike sodelovanja in vpliv deležnikov, vključno z javnimi posvetovanji in zagovorništvom. Poudari, da je izobraževanje predvsem v pristojnosti držav članic, EU pa ima podporno vlogo. Najnovejša izdaja iz februarja 2026 zainteresiranim stranem pomaga pri razumevanju novih razmerij moči znotraj Evropskega parlamenta in Komisije. Več >> Evropska komisija predstavlja poročilo z naslovom Individual Learning Accounts: A Guide to Implementation – Insights and good practices from the EU ILA Mutual Learning Programme (2023–2025). Publikacija obravnava uvedbo t. i. individualnih učnih računov (individual learning accounts – ILA) v državah EU. Gre za orodje, ki posameznikom omogoča financiranje izobraževanja skozi celotno delovno obdobje. Več >> Želim vam prijetno branje! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Tradicijo navdihujočih srečanjih v okviru Karavane študijskih krožkov (ŠK) bomo po nekajletnem premoru nadaljevali med kraškimi polji in gozdovi, kjer narava ohranja svoj ritem. Krožkarje, njihove mentorje in vse, ki verjamejo v moč skupnostnega učenja, bo letos namreč gostila Pivka. Natančneje Zavod za turizem Pivka, ki bo v soboto, 13. junija, na široko odprl vrata

V Trbovljah smo v četrtek, 26. marca, organizirali navdihujoč dogodek 65+ pa kaj! Lahko si zraven. Zasavska ljudska univerza ga je pripravila v okviru vseslovenske kampanje Lahko.si pod okriljem Andragoškega centra Slovenije. Kot pove naslov, je bilo dogajanje namenjeno starejšim odraslim. Celodnevni program je pokazal, da je učenje tudi v tretjem življenjskem obdobju pot do večje samostojnosti, vključenosti in kakovosti življenja. Začetno druženje ob zajtrku je dalo udeležencem priložnost, da se povežejo, spoznajo in ustvarijo prijetno, vključujoče vzdušje. Dopoldanske delavnice so bile zasnovane praktično in uporabno – z jasnim poudarkom na tem, kako lahko nova znanja pomagajo v vsakdanjem življenju. Udeleženci so lahko osvežili znanje cestnoprometnih predpisov, ustvarjali v delavnici papirne filigrafije ter ob tem spoznavali življenje Alme Karlin, se razgibali pod vodstvom kineziologa, spoznavali umetno inteligenco ali pa si privoščili umirjeno sprostitev ob zvokih gongov. Program je nagovarjal tako telesno kot miselno aktivnost ter spodbujal radovednost in samozavest. Poseben poudarek je bil namenjen tudi bralni pismenosti. Udeleženci so lahko ob pogostitvi izbirali med knjigami, jih listali, prebirali in si izbrano knjigo odnesli domov – kot knjižno poslastico in kot navdih za nadaljnje branje, razmišljanje in učenje. Popoldanski del dogodka je prinesel živahno dogajanje na informativnih stojnicah, kjer so se predstavile številne organizacije in društva. V šestih tematskih kotičkih so obiskovalci na enem mestu pridobili informacije o zdravju, podpori, izobraževanju, uporabi tehnologije ter možnostih vključevanja v lokalno okolje. Posebno zanimanje je pritegnil tudi Hospickafe z aktualno temo dolgotrajne oskrbe. Vrhunec dneva je sledil v večernem delu v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Nastop Nika Škrleca s predstavo Zdrava pamet je na humoren in interaktiven način odprl temo spomina, učenja in miselne kondicije. Predstavo je spremljal zanimiv pogovor z gosti – Štefanijo L. Zlobec, Samom Fakinom, Katro Hribar Frol in Markom Planincem. Vsak s svojega vidika so osvetlili pomen aktivnega, zdravega in vključujočega staranja. Dogodek so dodatno obogatili tudi medgeneracijski kulturni nastopi – ZLU zbor Moj zborček ter otroški pevski zbor Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje, ki sta s svojo energijo še dodatno poudarila pomen povezovanja generacij. Dogodek je obiskalo približno 250 udeležencev, med njimi tudi številni takšni, ki se podobnih aktivnosti sicer redkeje udeležujejo. Kljub zahtevnim vremenskim razmeram je bil odziv zelo pozitiven, udeleženci pa so posebej izpostavili uporabnost vsebin, prijetno vzdušje in občutek sprejetosti. Že na večer dogodka smo v e-nabiralnik prejeli sporočilo udeleženke, ki najbolje povzema duh dneva: »Današnji dan je bil eden mojih lepših.« Dogodek 65+ pa kaj! Lahko si zraven je tako potrdil, da lahko z dostopnimi, praktičnimi in vključujočimi vsebinami starejše uspešno nagovorimo k učenju, povezovanju in aktivnemu življenju – ter da je za nove začetke vedno pravi čas. Nikolaja Bukovšek (nika.bukovsek@zlu.si), ZLU

V okviru mobilnosti Erasmus+ sem se udeležila sledenja na delovnem mestu (job shadowing) v francoskem mestu Caen, kjer nas je gostila organizacija Explor’Acting. Aktivnost je potekala v okviru akreditacije konzorcija, ki ga sestavljajo Ljudska univerza (LU) Jesenice, UPI LU Žalec, Zasavska ljudska univerza (ZLU), RIC Novo mesto, LU Nova Gorica in LU Krško. Strokovni delavci, zaposleni pri članicah konzorcija, se v okviru projekta udeležujemo strukturiranih izobraževalnih tečajev ter aktivnosti spremljanja na delovnem mestu v tujini. Tako želimo pridobiti nova praktična znanja, pristope in primere dobrih praks v neformalnem izobraževanja odraslih, zlasti za ranljive ciljne skupine. Spremljali smo izobraževalni program Theatre as a tool for social inclusion, ki temelji na uporabi gledaliških metod pri delu z odraslimi. Mobilnost je ponudila vpogled v različne pristope k facilitaciji, dinamiko skupine ter možnosti prenosa kreativnih metod v izobraževanje odraslih. Gledališke metode kot podpora učenju odraslih Spremljane aktivnosti so jasno pokazale, da gledališke metode omogočajo aktivno, izkustveno učenje, ki spodbuja sodelovanje, komunikacijo in ustvarjalno razmišljanje. Poseben poudarek je bil na postopnem grajenju varnega učnega okolja, ki udeležencem omogoča vključevanje brez občutka pritiska. Uvodne aktivnosti, kot so spoznavne in povezovalne igre, se izkažejo kot ključne za vzpostavitev skupinske dinamike. Tak pristop je neposredno prenosljiv v izobraževanje odraslih, kjer je pogosto treba najprej ustvariti zaupanje in občutek varnosti, preden se lahko razvije kakovosten učni proces. Pomen telesa, glasu in neverbalne komunikacije Pomemben del programa je bil namenjen raziskovanju telesa, gibanja in glasu kot sredstev komunikacije. Aktivnosti so pokazale, da neverbalna komunikacija pomembno vpliva na razumevanje, sodelovanje in odnose v skupini. Uporaba giba in telesnega izražanja omogoča vključevanje udeležencev, ki se težje izražajo verbalno, ter spodbuja učenje skozi izkušnjo. Prav tako delo z glasom in zvokom odpira dodatne možnosti za izražanje čustev, razvijanje samozavesti ter izboljšanje komunikacijskih spretnosti. Uporaba predmetov in lutk pri učenju Delo s predmeti in lutkami se je izkazalo kot učinkovita metoda za posredno raziskovanje različnih tem. Predmeti delujejo kot posredniki, ki zmanjšujejo neposredno izpostavljenost posameznika, hkrati pa omogočajo poglobljeno izražanje in interpretacijo. Takšne metode so posebno uporabne pri delu z odraslimi, saj omogočajo obravnavo zahtevnejših ali bolj osebnih tem na varen in strukturiran način. Hkrati spodbujajo sodelovanje, pripovedovanje zgodb in razvoj socialnih veščin. Refleksija in prenos v prakso Pomemben element programa je bila tudi sistematična refleksija učnega procesa. Udeleženci so skozi individualne in skupinske refleksije analizirali svoje izkušnje, prepoznali pridobljena znanja ter razmišljali o njihovi uporabi v praksi. Tak pristop omogoča boljše razumevanje učnega procesa ter spodbuja zavestno uporabo pridobljenih kompetenc v delovnem okolju . Pridobljene kompetence in uporabnost Mobilnost je prispevala k razvoju ključnih kompetenc, pomembnih za izobraževanje odraslih: učinkovita komunikacija (verbalna in neverbalna), facilitacija skupine in ustvarjanje varnega učnega okolja, uporaba kreativnih metod za spodbujanje socialne vključenosti, prilagodljivost in uporaba improvizacijskih pristopov. Pridobljena znanja so neposredno uporabna pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih programov, saj omogočajo bolj vključujoče, interaktivno in udeležencem prilagojeno učno okolje. Gledališče kot prostor učenja in povezovanja Izkušnja mobilnosti v Caenu potrjuje, da lahko gledališke in kreativne metode pomembno obogatijo izobraževanje odraslih. Njihova uporaba prispeva k večji vključenosti, izboljšani komunikaciji ter aktivnemu sodelovanju udeležencev, hkrati pa omogoča razvoj sodobnih, inovativnih oblik učenja, ki odgovarjajo na potrebe raznolikih skupin odraslih. Mobilnost v Caenu je bila zame izjemno dragocena izkušnja – strokovno in osebno. Poleg novih metod in pristopov sem pridobila tudi širši pogled na učenje, sodelovanje in delo z ljudmi. Pomemben del izkušnje je predstavljal tudi medkulturni vidik ter spoznavanje francoske kulture in okolja. Prepričana sem, da bom pridobljena znanja uspešno prenesla v svoje delo ter jih uporabila pri ustvarjanju bolj vključujočega, ustvarjalnega in spodbudnega učnega okolja. O izkušnji na mobilnosti pa smo udeleženci pisali tudi blog, ki si ga lahko preberete na povezavi. Nika Bukovšek

UNESCO je objavil prvo poročilo v novi tridelni seriji Countdown to 2030. Ta bo v naslednjih treh letih celovito vrednotila svetovni napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na področju izobraževanja. Tokratna izdaja, posvečena dostopu in pravičnosti, odpira temeljno vprašanje: kdo ima danes dejansko možnost izobraževanja in kdo kljub globalnim prizadevanjem ostaja izključen? Ob tem predstavlja širok pregled dosežkov in vrzeli v zadnjih 25 letih ter opozarja na vzorce neenakosti, ki se na globalni ravni še vedno vztrajno ponavljajo. Poročilo temelji na obsežni analizi podatkov o vključevanju v predšolsko, osnovno-, srednješolsko in nadaljnje izobraževanje ter izpostavlja velike premike v številnih državah. Hkrati pa opozarja, da napredek ni enakomeren. Številni otroci in mladostniki po svetu ostajajo zunaj izobraževalnega sistema, kar zmanjšuje njihove priložnosti in povečuje tveganje za dolgotrajno socialno izključenost in revščino. Analiza razkriva jasne razlike med spoloma, podeželskimi in urbanimi območji, premožnejšimi in finančno ogroženimi družinami ter med otroki z invalidnostjo in brez nje. Posebno dragocena je primerjava med državami, ki so v zadnjih desetletjih hitro in uspešno širile dostop do izobraževanja, ter tistimi, pri katerih napredek poteka bistveno počasneje. Poglobljene študije primerov omogočajo boljše razumevanje mehanizmov, ki so prispevali k uspehu posameznih držav. Poročilo tako pokaže, da uradne statistike pogosto potrjujejo širše trende. Ob natančnejšem pregledu pa se razkrijejo tudi alternativne interpretacije, ki opozarjajo na dejavnike zunaj izobraževalnega sistema. Med najpomembnejšimi so ekonomske spremembe, demografski trendi, stabilnost institucij in dolgoročna usklajenost politik, ki omogoča trajno povečevanje dostopa. Namesto iskanja posamičnih najboljših praks poročilo spodbuja razmislek o tem, kaj omogoča dolgoročne, obsežne in pravične spremembe na ravni celotnih sistemov. Čeprav se GEM 2026 osredotoča predvsem na izobraževanje otrok in mladostnikov, so njegove ugotovitve izjemno relevantne tudi za izobraževanja odraslih. Poročilo jasno pokaže, kako zgodnje neenakosti vplivajo na možnosti posameznika v poznejših življenjskih obdobjih. Dostop in pravičnost v otroštvu pogosto določata stopnjo udeležbe v vseživljenjskem učenju. To pomeni, da države, ki se ne odzivajo na neenakosti v zgodnjih fazah, dolgoročno reproducirajo družbene razlike. Poročilo je torej dragocen vir za oblikovalce politik v izobraževanju odraslih. Razkriva namreč sisteme podpore, ki jih je treba krepiti, če želimo povečati dostopnost in udeležbo ranljivih skupin v odraslosti. Poročilo je bilo uradno predstavljeno na hibridnem dogodku 25. marca na sedežu UNESCO v Parizu. Udeležili so se ga predstavniki vlad, strokovnjaki ter partnerji globalne izobraževalne skupnosti. Priredila: mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) je že vrsto let pomemben prostor vseživljenjskega učenja. Posamezniki tudi v poznejšem življenjskem obdobju razvijajo znanje, ohranjajo miselno aktivnost ter krepijo socialne stike. Učenje tukaj znova zaživi – tokrat bolj osebno, sproščeno in življenjsko. Moje dolgoletne izkušnje z delom v tem okolju potrjujejo, da ima izobraževanje odraslih v tretjem življenjskem obdobju izjemno vrednost tako za posameznika kot širšo skupnost. Že vrsto let sodelujem s skupinami, ki se učijo angleščine na različnih ravneh, od začetne do napredne. Njihova motivacija izhaja predvsem iz notranje želje po znanju, radovednosti ter potrebe po aktivnem vključevanju v sodobno družbo. Učenje jezika jim omogoča večjo samostojnost, lažje sporazumevanje in občutek osebnega napredka. Posebnost izobraževanja v okviru U3ŽO se kaže tudi v odnosu med mentorjem in udeleženci. Ta temelji na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in izmenjavi izkušenj. Udeleženci s svojimi bogatimi življenjskimi zgodbami pomembno soustvarjajo učni proces, ki tako presega usvajanje novih znanj. To se je lepo pokazalo pri obravnavi potovanj. Ena od udeleženk je delila svojo izkušnjo nedavnega obiska tujine, kjer je prvič samostojno uporabila angleščino v restavraciji. Čeprav je bila sprva negotova, ji je uspelo naročiti hrano in se sporazumeti z osebjem. Ob pripovedovanju je poudarila, da je bil to zanjo velik osebni uspeh. Njena zgodba je spodbudila tudi druge udeleženke, da so delile podobne izkušnje. To je ustvarilo občutek povezanosti in dodatno motivacijo za učenje. Pristop k učenju Učenje poteka v umirjenem tempu z veliko ponavljanja in poudarkom na uporabnosti znanja v vsakdanjem življenju. Ključno vlogo ima tudi spodbudno in varno učno okolje, kjer so napake razumljene kot sestavni del učenja. Kot zelo učinkoviti se izkažejo pogovor, delo v parih ter vključevanje tem, ki so udeležencem blizu. Izkušnje kažejo, da to vodi v številne pozitivne učinke. Udeleženci ne napredujejo le v znanju jezika, temveč krepijo samozavest, ohranjajo socialno vključenost in aktivno preživljajo čas. Skupina postane prostor podpore, druženja in medsebojnega učenja. Delo v U3ŽO me je naučilo predvsem potrpežljivosti, prilagodljivosti in globokega spoštovanja do starejše generacije, ki razpolaga z bogatimi izkušnjami in znanjem. Hkrati me je utrdilo v prepričanju, da ima izobraževanje odraslih pomembno vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju. Pomeni priložnost za razvoj bolj vključujoče in solidarne družbe, saj ceni znanje in izkušnje vseh generacij. Mateja Pihlar (mateja.pihlar@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza

V okviru projekta Krepitev vseživljenjskega učenja smo razvili brezplačno spletno aplikacijo Opazujmo. Tako želimo spodbuditi opazovanje okolja, razvoj zelenih kompetenc in znanstvene pismenosti. Vaše sodelovanje bo prispevalo k izboljšavam aplikacije ter razvoju sodobnih pristopov k učenju, kot je sodelovanje v akcijah občanske znanostjo. Vabimo vas, da se vključite vsaj v eno testno akcijo in nam pomagate pri njenem testiranju ter nadaljnjem razvoju spletne aplikacije Opazujmo. Na voljo so tri kampanje:• Trajnostna mobilnost• Moje dragoceno drevo• Moja zelena zgodba v Sloveniji S sodelovanjem v akciji Trajnostna mobilnost lahko spremljate svoje vsakodnevne navade mobilnosti. Morda vas bo to vodilo k bolj aktivnemu življenjskemu slogu in bolj trajnostnim načinom prevoza. Imate posebno drevo, ki vam veliko pomeni? Delite svojo zgodbo v akciji Moje dragoceno drevo. Če pa ste v Sloveniji ali tujini opazili zanimive trajnostne prakse, ki bi jih bilo vredno širiti, se lahko vključite v akcijo Moja zelena zgodba v Sloveniji. Za sodelovanje ne potrebujete predznanja iz naravoslovja niti ne zahtevajo terenskega dela. V vseh lahko sodelujete kar iz udobja svojega doma oziroma izza računalnika. Akcije temeljijo na vaših lastnih dejavnostih, preteklih opazovanjih, ki jih zdaj obujamo, vrednotah in odnosu do okolja. Sodelovanje je preprosto. Vzelo vam bo približno 10–15 minut časa: Registrirajte se v aplikaciji Sodelujte v eni ali več akcijah Oglejte si rezultate Izpolnite vprašalnik Za vaš čas, sodelovanje in dragocene povratne informacije se vam iskreno zahvaljujemo. Spletna aplikacija Opazujmo je financirana iz projekta Krepitev vseživljenjskega učenja (C3350-24-905001). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

V okviru programa Erasmus+ sva se med 9. in 13. marcem s sodelavko udeležila aktivnosti Mobilnost zaposlenih – sledenje  na delovnem mestu (Job Shadowing). Obiskala sva organizacijo Crea Spectacles (program Explor’Acting) v mestu Caen v Franciji. Glavna tema je bila Gledališče kot orodje za socialno vključevanje. Sledili smo delu gledališke pedagoginje pri poučevanju osnovnih načinov izražanja v gledališču: giba (telo), obraznega izražanja, zvoka (glas, ritem) ter izražanja s pomočjo objektov (lutk). Vse naštete oblike lahko označimo kot neverbalno komunikacijo, s katero izvajalec (igralec) želi izraziti določeno stanje, dogajanje, razpoloženje ali čustvovanje ter to deliti z občinstvom. Na videz zahtevna naloga se je zaradi izjemno dobro domišljenega pedagoškega pristopa pri vseh udeležencih izkazala ne le kot zlahka izvedljiva, temveč tudi kot hkraten izziv in vir zadovoljstva. Pedagoginja je namreč skupino vodila postopno: od enostavnih ogrevalnih vaj do vedno kompleksnejših aktivnosti. Ob tem je spodbujala ustvarjalnost ter željo po novih in zahtevnejših nalogah. Predstavljene metode in aktivnosti so bile dokaj enostavne, niso zahtevale posebnih pripomočkov. Zato smo med evalvacijo zlahka ugotavljali, kako jih lahko prenesemo v andragoške prakse, predvsem pri delu s socialno ranljivimi skupinami. Spričo dejstva, da osnovna komunikacija ni bila jezikovna, temveč v celoti neverbalna, je bilo že na začetku odpravljenih precej ovir, ki jih ustvarijo besede. Opažali smo, da tovrstne aktivnosti krepijo povezovanje in sodelovanje med člani skupine. Omogočajo spoznavanje na drugačni, globlji ravni, kjer smo se vsi počutili enakovredne. Spodbujanje ustvarjalnosti, raznolikosti in sprejemanja drugačnosti je še dodatno okrepilo odnose. Zato je bilo vsem žal, da se je program po petih dneh zaključil. Andrej Gregorač (andrej.gregorac@lu-jesenice.net) in  Resnija Ređepi (resnija.redepi@lu-jesenice.net), LU Jesenice