WEB.ACS.SI

Radovednost nas je marca vodila v Skopje, kjer smo v okviru programa Erasmus+ stopile v svet ustvarjalnosti, ki ga prej nismo poznale. Teden dni smo prepletale žico, ideje in smeh, ter iz preprostih materialov ustvarjale nekaj povsem svojega. Sprva so bili gibi negotovi, prsti nekoliko okorni, a z vsakim poskusom smo postajale spretnejše. Hitro smo spoznale, da pri izdelavi nakita ne gre le za tehniko, temveč za kreativnost, potrpežljivost, natančnost in pripravljenost poskusiti znova. In prav v teh majhnih izzivih smo našle največje zadovoljstvo. A delavnica je bila veliko več kot učenje nove spretnosti. Bila je prostor povezovanja, pogovorov, nasmehov in skupnih trenutkov, ki ostanejo. Ko smo se vrnile domov, smo želele to novo strast in tehniko prenesti tudi na druge. V Mocisu v Slovenj Gradcu sva z Marijo organizirali prvo delavnico na temo nakita iz žice po navdihu iz Skopja. Priznava, da se nama je sprva porajalo vprašanje, na kakšen način podati znanje, da bo učenje čim bolj zanimivo, prijetno in kreativno. Ampak … Vsakršen dvom je bil popolnoma odveč. Udeleženke so naju presenetile s svojimi spretnimi prsti, ustvarjalnim duhom in neverjetno mero pozitivne energije. Prostor se je hitro napolnil z že znanim občutkom, ki smo ga spoznale v Makedoniji. Opazovati, kako pod njihovimi rokami nastajajo čudoviti unikatni uhančki, je bila za naju najlepša potrditev. Danes veva, da ti izdelki niso le modni dodatki, ki bodo popestrili marsikatero uho. Delavnica je pokazala, da ročno delo ljudi povezuje, odpira prostor za druženje, sprošča in krepi samozavest. Navdušenje, ki smo ga delile na najini delavnici, je upava, le začetek te čudovite zgodbe. Že zdaj z veseljem načrtujeva novo srečanje, kjer bomo svoje znanje še nadgrajevale, raziskovale zahtevnejše tehnike in preizkušale nove materiale. Vsaka naslednja delavnica bo priložnost, da skupaj stopimo korak dlje in ustvarimo izdelke, ki bodo še bolj unikatni in samosvoji. Nataša Paterneš (natasa.paternes@mocis.si), MOCIS

Na Jesenicah smo odprli 31. Tedne vseživljenjskega učenja Na Ljudski univerzi Jesenice smo 11. maja v okviru Dneva odprtih vrat s pestrim in navdihujočim programom odprli 31. Tedne vseživljenjskega učenja v lokalnem okolju. Osrednji dogodek dneva je bila okrogla miza z naslovom Mladi, ideje, kariera: podporno okolje za razvoj kariere mladih, ki je v dvorano privabila številne dijake Srednje šole Jesenice, strokovne delavce in druge obiskovalce. Posebno vrednost dogodku so dali prav mladi – dijaki Maša, Primož in Jure. Pod mentorstvom učiteljice Sare Koren so sami pripravili scenarij, oblikovali vprašanja ter samozavestno prevzeli vlogo moderatorjev.   Sproščen, iskren in mestoma humoren uvod so začeli z vprašanjem, ki si ga prej ali slej zastavi vsak mlad človek: »Kaj bom počel v življenju?« Z neposrednostjo, avtentičnostjo in odličnim občutkom za vodenje so ustvarili prijetno vzdušje. Sogovornike so spodbudili k odprtemu deljenju izkušenj.   Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki različnih poklicnih področij: Lea Jarc Smole iz Fraporta Slovenija, Tanja Avguštin Čufer iz NGEN, Andreja Štrekelj iz Območne obrtne zbornice Jesenice ter fotograf in samostojni podjetnik Nik Bertoncelj. Gostje so mladim predstavili svoje karierne poti, spregovorili o začetkih, pomembnih odločitvah, izzivih ter tudi o napakah, iz katerih so se največ naučili. Posebej zanimiv je bil t. i. hitri krog, v katerem so gostje odgovarjali na kratka osebna vprašanja, kot so: Kaj ste želeli postati pri petnajstih letih? Katera je bila vaša prva služba? Bi danes izbrali enako pot? Odgovori so pokazali, da karierne poti pogosto niso linearne, temveč polne raziskovanja, sprememb in pogumnih odločitev. V osrednjem delu razprave so dijaki gostom zastavljali vprašanja o največjih izzivih mladih pri vstopu na trg dela, o tem, kaj delodajalci danes zares iščejo, ali je pomembnejše znanje ali odnos do dela ter kako se lahko mlad človek izpostavi tudi brez delovnih izkušenj. Gostje so poudarili pomen radovednosti, pripravljenosti na učenje, praktičnih izkušenj ter predvsem poguma, da mladi sledijo svojim interesom. Po osrednjem dogodku se je dogajanje v okviru Dneva odprtih vrat nadaljevalo z bogatim in raznolikim programom delavnic ter interaktivnih aktivnosti za obiskovalce vseh generacij. Udeleženci so se lahko preizkusili v ustvarjalnih delavnicah, spoznavali digitalna orodja, obiskali jezikovni kotiček, sodelovali v kulinarični delavnici ter preverili svoje znanje v potovalnem kvizu. Pester program je pritegnil tako mlade kot odrasle. Ustvarili smo prijetno, sproščeno in povezovalno medgeneracijsko vzdušje. Dogodek je bil čudovit uvod v TVU 2026 in jasen opomnik, da se največje ideje pogosto rodijo prav takrat, ko mladim ponudimo prostor, da vprašajo, raziskujejo, izrazijo svoje dvome – in si upajo sanjati. Katarina Sučič (katarina.sucic@lu-jesenice.net), LU Jesenice Fotografije: Nik Bertoncelj

Glasujte za NAJzgodbo vseživljenjskega učenja 2026 V Kulturnem domu Slovenj Gradec so z nacionalnim odprtjem zaživeli že 31. Tedni vseživljenjskega učenja. Osrednji del dogodka je bila razglasitev 12 prejemnikov Priznanj ACS 2026, najvišjih nacionalnih priznanj za izjemne dosežke na področju vseživljenjskega učenja. Njihove zgodbe se letos potegujejo za naziv NAJzgodba vseživljenjskega učenja 2026. Z glasovanjem lahko do 7. junija podprete tisto, ki vas s svojo vztrajnostjo, srčnostjo in predanostjo učenju najbolj nagovori. MARINKA BUČAR, zasavska regija Upokojena ravnateljica vrtca učenje razume kot trajno bogastvo, ki osmišlja vsa življenjska obdobja. Po upokojitvi se posveča ohranjanju kulturne dediščine, lutkarstvu in raziskovanju lokalne zgodovine. Napisala je več kot 20 lutkovnih igric ter knjigo o izginulem naselju Dobrna. Z globokim socialnim čutom povezuje generacije in prenaša modrost na mlajše rodove. MAJA DVORŠEK, goriška regija Plesalka, voditeljica terapevtskega plesa ter nevrotanga je svojo izkušnjo izgorelosti preoblikovala v strast do življenja in to daje drugim. V Argentini je kot prva Slovenka zaključila študij terapevtskega plesa po metodi Marie Fux. Danes svoje znanje deli z vsemi, posebno ranljivimi – gibanje daje dostojanstvo, notranji mir, svobodo izraza, vrača nam (s)misel, vključuje in povezuje. CVETKA KRAMPELJ, jugovzhodna Slovenija Glasbena pedagoginja in zborovodkinja že desetletja vse generacije navdušuje za zborovsko petje. Glasbo razume kot naravno zdravilo in povezovalno silo, ki presega družbene in kulturne razlike. Z mentorstvom na univerzi za tretje življenjsko obdobje krepi socialne vezi, vztrajnost in ljubezen do znanja. Dokazuje, da umetnost pomembno prispeva k osebni in skupnostni rasti. EVA STAVBAR, podravska regija Ugledna novinarka učenje vidi kot pot samorefleksije in osebne preobrazbe. Pri 36 letih se je ob delu vpisala na študij pedagogike in sociologije. S svojimi oddajami širi navdihujoče zgodbe, ki spodbujajo empatijo in družbeno odgovornost. Verjame v moč kritičnega mišljenja ter v vlogo medijev pri bolj sočutnem razumevanju družbenih odnosov in spodbujanju razmisleka. MAG. BOJAN TOMC, obalno-kraška regija Svojo pot od finomehanike do znanstvenega magisterija je zgradil z izjemno vztrajnostjo ob delu. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje povezal z aktivnim državljanstvom, zlasti prostovoljstvom. Danes kot Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa raziskuje trajnostne rešitve za samooskrbo. S svojo življenjsko zgodbo dokazuje, da znanje odpira vrata v boljšo prihodnost. MATEJ VUKOVIČ, gorenjska regija Po poškodbi hrbtenjače je učenje postavil v središče rehabilitacije. S prekvalifikacijo in študijem logistike si znova utira pot v aktivno poklicno življenje. Kot predsednik Društva paraplegikov Gorenjske ozavešča o arhitekturnih ovirah, s partnerico pa rušita tabuje o spolnosti invalidov. Njegova pot kaže, da so največje ovire pogosto v mislih, ne telesu. MARIO ŽNIDARŠIČ, primorsko-notranjska regija Prvi fotoaparat je vzel v roke šele po 50. letu in se sam naučil digitalnih veščin. Kljub skromni formalni izobrazbi je postal nepogrešljiv glasnik Loške doline. S fotografijami in članki povezuje domačine z zdomci po svetu, dokumentira pomembne dogodke in ohranja lokalno identiteto. Dokazuje, da digitalno opismenjevanje v zrelih letih širi obzorja. BAND 6M, koroška regija Ansambel stanovalcev doma starejših v Slovenj Gradcu dokazuje, da se ustvarjalnost in učenje nikoli ne upokojita. Člani z igranjem instrumentov krepijo kognitivno vitalnost, premagujejo fizične izzive in gradijo nove socialne vezi. Z nastopi in lastno zgoščenko Kreativna starost dokazujejo, da starost ni ovira, temveč priložnost za ustvarjalnost, aktivno življenje in veselje do skupnega muziciranja. CENTER AKTIVNOSTI FUŽINE (CAF), osrednjeslovenska regija Vizionarska ekipa spreminja Dom starejših občanov Fužine v dinamično stičišče, kjer z inovativno aktivacijo upokojencev skozi različne dejavnosti, muzikale in izmenjavo znanja premagujejo njihovo osamljenost. Z aktivnostmi krepijo njihovo samopodobo, da znova najdejo svojo ustvarjalno moč. Dokazujejo, da je starost lahko čas rasti, novih prijateljstev in številnih priložnosti. DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH POSAVJA KRŠKO, posavska regija V društvu že vrsto let ustvarjajo varen in spodbuden prostor za osebe z izgubo sluha. S svetovanjem, učenjem znakovnega jezika, delavnicami, kulturnimi dejavnostmi in osebno asistenco krepijo njihovo samostojnost, znanje ter vključenost v okolje. Z aktivnostmi ozaveščajo tako o potrebah, pravicah kot zmožnostih gluhih in naglušnih ter s tem širijo strpnost. DRUŠTVO SAMOOSKRBNI.NET, savinjska regija Društvo povezuje znanje o samooskrbi, trajnosti in prehranski varnosti. Po izgubi karizmatične ustanoviteljice nadaljuje njeno poslanstvo in krepi nacionalno gibanje. Z digitalnim arhivom modrosti o zemlji, s praktičnimi znanji in solidarnostjo ohranja avtohtona semena ter utrjuje prehransko suverenost Slovenije za varnejšo prihodnost novih generacij. ROMSKI AKADEMSKI KLUB (RAK) pomurska regija Člani kluba so zgled, saj rušijo stoletne predsodke o neizobraženosti Romov in odpirajo prostor za bolj vključujočo družbo. Razvili so prvi didaktični material o Romih za učitelje. Zgodbe članov, ki so prehodili pot od revščine do univerzitetnih nazivov, navdihujejo mlade. S predavanji in podporo zmanjšujejo osip v šolah ter krepijo razumevanje romske kulture in jezika.   Zmagovalna zgodba bo razglašena 15. junija na prireditvi Lahko si navdih v Šmarju pri Jelšah. Letošnji Tedni vseživljenjskega učenja sicer potekajo med 8. majem in 14. junijem ter po vsej Sloveniji vabijo na več kot 6.000 dogodkov. Projekt vodi Andragoški center Slovenije, sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Oglejte si videopredstavitve prejemnikov Priznanj  na spletni strani Lahko.si in glasujte za zgodbe, ki izpostavljajo moč in radost učenja. Darijan Novak (darijan.novak@acs.si) in Špela Bric (spela.bric@acs.si), ACS Foto: Jana Jocif, Nika Hölcl

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) že več kot štiri desetletja dokazuje, da učenje ne pozna starosti. Njeni programi segajo daleč prek sten učilnic. Povezujejo ljudi, krepijo skupnost in odpirajo nova znanja. O vsem tem pišejo tudi v prvi letošnji številki e-novic. Več >> VKO novičnik v najnovejši številki prinaša vsebine, ki so pomembne tudi za odrasle. Poudarjajo pomen učenja v delovnem okolju. Predstavljajo projekt Karierni Plac – Karierni center za mlade plus, vabijo na dneve odprtih vrat in priložnosti, ki omogočajo vpogled v različne poklice. Takšne izkušnje krepijo razumevanje delovnega okolja in podpirajo bolj premišljene karierne odločitve. Več >> Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) se širi, dobiva nove člane, nove projekte in nova pooblastila. O tem in še marsičem ozaveščajo v Novičniku SSOZ. Več >> Aprilska izdaja  novičnika o družinski pismenosti nas spomni, kako pomembno mesto ima knjiga v našem življenju. April, mesec knjige prinaša številne pobude, ki spodbujajo branje in približujejo knjige vsem generacijam. Več >> Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

Majski pregled glasil in publikacij začenjamo s predstavitvijo treh publikacij, ki jih je izdal Mednarodni svet za izobraževanje na daljavo (ICDE). Prinašajo pregled najboljših raziskav o spletnem in prilagodljivem izobraževanju ter izobraževanju na daljavo. Predstavljene so bile na 30. svetovni konferenci ICDE, ki je bila novembra 2025 v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Tema konference je bila »Ako: Izmenjava idej za vključujoče, prilagodljivo in trajnostno izobraževanje«. Maorski pojem ako pomeni vzajemnost pri učenju in poučevanju, izmenjavo idej. Več >> ICDE v najnovejšem novičniku poudarja, da prihodnost izobraževanja temelji na odprtosti, sodelovanju in pametni rabi tehnologije. Ključno je, da izobraževanje ostane dostopno, vključujoče in usmerjeno v potrebe ljudi. Več >> Predstavljamo zadnji dve izdaji novičnika Platforme za vseživljenjsko učenje (LLLP): Marčevski novičnik prinaša pregled aktualnih pobud na področju izobraževanja in spretnosti. Izpostavljene so nagrade za vseživljenjsko učenje (LLLAwards 2026), ki bodo podeljene inovativnim in vključujočim prakse priznavanja znanja in kompetenc po Evropi. Več >> Aprilska številka prinaša pregled aktualnih pobud na področju spretnosti, poklicnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. V ospredju so priporočila za razvoj spretnosti v regijah, nove evropske razprave o poklicnem izobraževanju ter priprave na junijsko generalno skupščino LLLP v Bruslju. Več >> Prinašamo pregled zadnjih objav v spletni reviji European Lifelong Learning Magazine – ELM: Marčevska številka novičnika ELM povezuje razmisleke o spretnostih odraslih, družbenih neenakostih in okoljskih izzivih. V ospredju so vprašanja dostopnosti izobraževanja, pravične porazdelitve priložnosti in vloge učenja v času sprememb. Članki ponujajo vpogled v konkretne prakse in širše sistemske izzive. Obenem spodbujajo razmislek o prihodnjih usmeritvah izobraževanja odraslih. Več >> Aprilske objave v ospredje postavljajo zaupanje v sisteme priznavanja kvalifikacij, večjo prepoznavnost strokovnjakov v izobraževanju odraslih in glas mlajše generacije. Članki povezujejo sistemske izzive z osebnimi zgodbami in aktualnimi razmisleki o prihodnosti področja. Več >> Najnovejši novičnik Cedefopa jasno sporoča: Evropa potrebuje dostopno učenje, kakovostno svetovanje in močne sisteme spretnosti. Le tako bo lahko uspešno odgovorila na hitre družbene in gospodarske spremembe. Več >> Aprilska številka novičnika Inštituta UNESCO za vseživljenjsko učenje (UIL) prinaša pregled aktualnih pobud, razpisov in programov, ki krepijo vseživljenjsko učenje po svetu. V ospredju je javni poziv mestom, da kandidirajo za gostiteljstvo Sedme mednarodne konference o učnih mestih (ICLC 7). Tema konference, ki bo leta 2027, bo vloga umetne inteligence pri razvoju vključujočih in trajnostnih mest prihodnosti. Več >> Želim vam, da v predstavljenih publikacijah najdete kaj zase! Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

V okviru Popoldnevov z Digitalno humanistiko (DAIRAH) smo na Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ), 5. maja predstavili temo Zakaj je res nujno brati? DARIAH je evropsko družbeno in tehnično omrežje. Sestavljajo ga ljudje, znanje, podatki, vsebina, metode, orodja in tehnologija za raziskovanje, odkrivanje in podporo širokemu spektru digitalne humanistike. Slovenska članica ima svoj sedež na INZ. Ta ustanova je tudi sicer med naprednejšimi organizacijami, ki v svoje znanstveno delo vključujejo kompleksno, digitalno tehnologijo. Osrednji del predstavlja spletni portal in digitalna knjižnica SIstory – Zgodovina Slovenije, ki nastaja v sklopu programa Raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja. Portal SIstory je spletni sistem slovenskega zgodovinopisja, ki poleg dostopnih historičnih vsebin, relevantnih za proučevanje slovenske zgodovine, omogoča ustvarjanje raziskovalnih podatkov in njihovo uporabo v raziskovalnem okolju. Po podatkih iz začetka 2025 (generiranih z UI)  vsebuje več kot 60.000 zapisov, vključno z znanstveno literaturo, arhivskimi viri, popisi prebivalstva in popisi žrtev 2. svetovne vojne. Naši predstavitvi je sledil zelo zanimiv pogovor z občinstvom, v katerem smo se spraševali o dejavnikih za upadanje bralne pismenosti. Premišljevali smo o posledicah upada in o tem, kako bralna pismenost vpliva na digitalno pismenost, ki je kompleksna zmožnost. Ni povezana zgolj z obvladovanjem različnih digitalnih orodij in varnostjo. Poleg hitrega presojanja verodostojnosti in ustreznosti digitalnega gradiva zahteva razgledanost in tudi vse druge veščine bralne pismenosti: kritično mišljenje, (i)zbiranje, primerjanje, združevanje in etično uporabo različnega (digitalnega) gradiva, ki je skladno tako s humanističnimi kot vrednotami trajnosti. Pravzaprav gre za  branje (in prebivanje) v dveh vzporednih svetovih – v fizičnem in kibernetskem, ki je nekakšen dvojnik fizičnega. Poleg novih spretnosti, potrebnih za digitalno pismenost, torej potrebujemo tudi vse stare, ki so povezane z bralno pismenostjo. Zato je res nujno (poglobljeno) brati tudi v času visoke tehnologije! Zahvaljujemo se zaposlenim na INZ, predvsem dr. Mojci Šorn in prof. dr.  Vojku Gorjancu ne samo za povabilo, ampak tudi razstavni prostor, ki so ga namenili naši potujoči razstavi Portreti branja. Natalija Žalec, MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS

Že pred časom se je rodila zamisel o zbirki orodij in pripomočkov za svetovalce v izobraževanju odraslih kot javni službi. Predvidevali smo, da jim bo zbirka, objavljena na enem mestu, olajšalo delo. Svetovalci namreč pripomočke črpajo iz različnih virov. Prvotna ideja je bila, da bi zbirka združevala le orodja, namenjena vrednotenju. V procesu postavljanja pa se je izkazalo, da bo njena uporabnost večja, če bo združevala vsa orodja, ki jih svetovalci uporabljajo v svetovalni dejavnosti kot javni službi. Tako smo objavili vse, kar potrebujejo za izpeljavo svetovalnega procesa, načrtovanje in razvoj kariere, učenje učenja, vrednotenje znanja in spretnosti ter samostojno učenje. Kaj je dodana vrednost zbirke orodij za vrednotenje? Idejno smo jo zasnovale sodelavke Središča za svetovanje in vrednotenje na ACS, pri razvojnem delu pa je sodelovala še posvetovalna skupina izkušenih svetovalk. Za tehnično in oblikovno postavitev portala je poskrbela kreativna svetovalna agencija Numo. Poleg orodij za vrednotenje, razvitih na Andragoškem centru Slovenije, zbirka vključuje tudi orodja iz drugih virov, ki jih svetovalci uporabljajo na terenu. Bistvena novost pa je možnost, da svetovalci sami naložijo orodja, ki so nastala znotraj njihovih organizacij in razvojnih projektov. To omogoča tudi izmenjavo med organizacijami. Pri objavi orodij in pripomočkov sledimo strokovnim merilom, ki so jih potrdile članice posvetovalne skupine. Hkrati z razvojem zbirke smo posodobili spletno stran Svetujemo za znanje. Vsebina je ločeno namenjena dvema ciljnima skupinama: širši javnosti na eni ter svetovalcem v svetovalni dejavnosti kot javni službi in drugim strokovnim delavcem, ki svoje delo povezujejo s svetovanjem, na drugi strani. Zbirka orodij je nastala v okviru projekta Krepitev vseživljenjskega učenja (sklop 3: Krepitev svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih), ki ga v letih 2024–2029 vodimo na ACS, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Vera Mlinar (vera.mlinar@acs.si), ACS

V svetovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih sledimo smernicam Andragoškega centra Slovenije (ACS) in namenjamo posebno pozornost ciljni skupini gluhih in naglušnih. Že novembra 2024 smo sejo strateškega sveta za svetovalno dejavnost obogatili s celovito prestavitvijo dejavnosti Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor (v nadaljevanju: DGNP Maribor). Svetovalke Andragoškega zavoda Maribor – ljudske univerze (AZM – LU) smo čedalje bolj ozaveščene o gluhoti kot kompleksni oviranosti in večplastnemu problemu v pomenu komunikacijske oviranosti, socialne izolacije ipd. Naše aktivnosti na področju poglabljanja partnerstva in svetovalnega dela s ciljno skupino gluhih in naglušnih so rezultat kontinuiranega dela, sprotne evalvacije in čedalje boljšega poznavanja ciljne skupine, njenih izobraževalnih potreb in interesov. Oktobra/novembra 2024 smo za člane omenjenega društva izvedli 8-urni program izobraževanja Informiranje in svetovanje gluhim in naglušnim odraslih za vključevanje v vseživljenjsko učenje (ACS, 2024). Prednost dajemo skupinskih oblikam svetovanja Že ob začetku sodelovanja smo ugotovili, da sodelujemo z odlično organiziranim društvom, ki ima pester program in intenzivno promocijo. Svojo svetovalno vlogo smo razumeli kot dopolnitev in popestritev obstoječe ponudbe društva. Društvo se promovira po družbenih omrežjih in tiskanem glasilu Naš glas. Sodelovanje smo vzpostavili v prostorih društva, kjer svetovalke gostujemo v času njihovih uradnih ur.  Razveseljujejo nas polni prostori društva in znanja željni člani. Imajo veliko neformalnega znanja, so odlični na področju fotografiranja in priprave videoposnetkov. Društvo zagotavlja stalno tolmačenje v slovenski znakovni jezik. Za leto 2026 smo pripravili načrt skupinskih svetovanj, ki je izhajal iz uspešne prakse preteklega leta. Tema skupinskega svetovanja v marcu 2026 je bila urjenje spomina s spoznavanjem različnih praktičnih vaj in tehnik za urjenje spomina. Aprila smo se na mesečnem obisku društva dotaknili tematike vrednote (kaj nam daje voljo in zagon, na kaj smo ponosni, kdo nas pri tem podpira) ipd. Vsebine skupinskega svetovanja v maju se bodo dotaknile področja temperamentov; praznični september in s tem povezane Dneve svetovanja za znanje bomo obogatili s predstavitvijo virtualnega središča za samostojno učenje. Oktobra se bomo srečali s praktično rabo umetne inteligence in tako koledarsko leto zaključili s praktičnimi življenjskimi nasveti (v smislu postavljanja realnih ciljev, izrabe časa). Kot je vidno na fotografijah, dogodke obišče od 10 do 20 članov društva. Kako naprej? Ta trenutek smo lahko zadovoljni z izvajanjem in obiskanostjo skupinskih oblik svetovanja. Kljub posebni promociji individualnega svetovanja, ki bi naj prav tako potekalo v prostorih društva (seveda z zagotavljanjem tolmačenja v slovenski znakovni jezik), ne zaznavamo interesa za individualne pogovore. Z DGNP sodelujemo tudi pri drugih skupnih projektih (v Tednih vseživljenjskega učenja, Paradi učenja, z njimi načrtujemo tečaj slovenskega znakovnega jezika v sklopu aktivnosti Letnega programa izobraževanja odraslih v Mestni občini Maribor za leto 2026 ipd.). Vsako leto zaključimo z novo vsebino in področjem sodelovanja. Vsako leto izvemo nekaj več o gluhoti in naglušnosti in se z veseljem vračamo v prijetne prostore DGNP. Alenka Sagadin Mlinarič (alenka.sagadin.mlinaric@azm-lu.si), Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza Avtor fotografij: Jernej Auer, DGNP Maribor    

V prostorih Ljudske univerze (LU) Krško je bilo v torek, 5. maja, predavanje z naslovom Svet gluhih in naglušnih – pravice, izzivi in vključevanje. Odprlo je pomembna vprašanja o položaju gluhih in naglušnih v družbi ter pomenu dostopnega in vključujočega okolja za vse. Dogodek je nastal v sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih (DGN) Posavja. Andragoški center Slovenije (ACS) koordinira dejavnosti, povezane s svetovalno dejavnostjo v izobraževanju odraslih, in delovanje strateških svetov. Namen sodelovanja je ozaveščanje lokalnega okolja, prepoznavanje potreb gluhih in naglušnih ter širjenje možnosti za vključevanje v izobraževanje in širše družbene dejavnosti. Uvodoma je bilo poudarjeno, da si na LU Krško prizadevamo za dostopno izobraževanje za vse skupine odraslih. Pomemben doprinos k temu je omogočila Mestna občina Krško, ki nam je priskrbela prenosno slušno zanko. Ta pomembno prispeva k boljši dostopnosti predvsem pri individualnem svetovanju in vključevanju oseb z okvaro sluha v izobraževalne aktivnosti. Osrednji gost dogodka je bil Gorazd Orešnik, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je delovanje zveze in opozoril na ključne izzive, s katerimi se srečujejo osebe z izgubo sluha. Izpostavil je, da v Sloveniji živi več kot 200.000 oseb z izgubo sluha, med katerimi so gluhi, naglušni, uporabniki slušnih aparatov in polževih vsadkov ter osebe s tinitusom ali gluhoslepoto. Poudaril je tudi pomembne dosežke na področju pravic gluhih in naglušnih, med drugim pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS, pomen komunikacijskega dodatka in tehničnih pripomočkov za kakovostnejše življenje. Ob tem je opozoril, da kljub napredku ostajajo številni izzivi, predvsem na področju dostopnosti tolmačev, podnaslavljanja, komunikacijskih ovir in vključevanja v vsakdanje življenje. Vlasti Moškon Veliki znak Mestne občine Krško Pomemben del predavanja je bil namenjen vlogi lokalnega društva. Dolgoletna aktivna članica DGN Posavja Vlasta Moškon s svojim delom že 38 let pomembno prispeva k povezovanju, podpori in vključevanju oseb z izgubo sluha v lokalnem okolju. Njeno predano delo in prizadevanja za bolj vključujočo družbo so prepoznali tudi na Mestni občini Krško. Občinsko priznanje bo prejela na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku. DGN Posavja pa je letošnji prejemnik Priznanja ACS. To potrjuje pomen njihovega dolgoletnega in predanega dela v lokalnem okolju. Kot je poudarila Vlasta Moškon, društvo ne bi uspešno delovalo brez aktivnih, povezanih in srčnih članov. Dolgoletni predsednik Bogdan Kuhar pomembno prispeva k povezovanju članov, organizaciji dejavnosti in podpori osebam z izgubo sluha v lokalnem okolju. Sogovorniki so poudarili, da je gluhota pogosto nevidna invalidnost, zato je ozaveščanje skupnosti še toliko pomembnejše. Gluhi in naglušni so enakovreden del družbe, kar se pogosto jasno kaže na področju športa, kulture in drugih dejavnosti, kjer dosegajo številne uspehe. Za večjo vključenost pa je ključno povezovanje različnih institucij, organizacij, lokalnega okolja in zagotavljanje stalne dostopnosti tudi na področju izobraževanja, svetovanja in javnega življenja. Dogodek je potekal ob podpori tolmačke Jožice Kupljenik, ki je omogočila spremljanje predavanja gluhim udeležencem. Na LU Krško in DGN Posavja si želimo, da bi se sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Le s povezovanjem lahko ustvarjamo dostopnejšo, bolj vključujočo in odprto družbo za vse. Danijela Radjen (danijela.radjen@lukrsko.si), LU Krško

Niste prepričani, kako začeti s spremljanjem kakovosti v izobraževanju odraslih?Morda se sprašujete, kaj sploh pomeni poglobljena samoevalvacija? Potem je to usposabljanje, ki ga na Andragoškem centru Slovenije organiziramo od  27. maja do 16. junija, prava izbira za vas. V programu boste pridobili konkretne usmeritve in uporabna orodja za spremljanje kakovosti ter izvedbo poglobljene samoevalvacije v organizaciji, ki izobražuje odrasle. Vabimo vas, da se udeležite 16-urnega usposabljanja, kjer boste na razumljiv in praktičen način spoznali: pristop k presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževanju odraslih, kaj pomeni spremljanje in razvijanje kakovosti v praksi, kako načrtovati sprotno spremljanje in poglobljeno samoevalvacijo, metodološke vidike samoevalvacije in metode za zbiranje podatkov, kako pripraviti dobro samoevalvacijsko poročilo in interpretirati dobljene podatke, kako pripraviti akcijski načrt za razvoj kakovosti. Komu je namenjeno? Vsem, ki se s področjem presojanja in razvijanja kakovosti srečujete prvič, učiteljem, izobraževalcem odraslih, strokovnim delavcem, ki želite bolj celovito razumeti pristope k presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževanju odraslih, člane komisij za kakovost ter druge strokovne delavce, ki se pri delu srečujete z vprašanji kakovosti.  👉 Predznanje ni potrebno.  Usposabljanje bomo izpeljali v kombinirani obliki. 8 pedagoških ur bo potekalo v živo na ACS, 4 ure v obliki e-izobraževanja po Zoomu ter 4 ure dela v spletni učilnici Moodle. Program vključuje tudi praktično delo in strokovno povratno informacijo o pripravljenih samoevalvacijskih načrtih za vaše izbrano področje kakovosti.  Prijava Prijavite se najpozneje v petek, 22. maja, v spletnem katalogu KATIS. V rubriki Izvajalec izberite Andragoški center RS in poiščite program Sprotno spremljanje in poglobljena samoevalvacija v organizaciji, ki izobražuje odrasle. Na desni strani bo na voljo gumb Prijavnica, po zaključku programa pa se bo na istem mestu pojavil gumb za evalvacijo. Usposabljanje je brezplačno in bo izvedeno v okviru projekta ESS+ Krepitev kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2024 do 2028. Za dodatne informacije in vprašanja sva vam na voljo Jasmina Orešnik Cunja (01/5842 594) in mag. Karmen Rajar (01/5842 586). Veselimo se srečanja z vami. Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS