WEB.ACS.SI

Zgodba o osamosvojitveni vojni, o izbrisanih in osebni identiteti. Osebna zgodba, ki nas je spodbudila k razmišljanju o doživljanju leta 1991, vojnah in življenju posameznikov z migrantskim ozadjem.  Roman, ki nas je senzibiliziral za temo, o kateri številni posamezniki ne vemo prav veliko. Knjiga Okupatorjeva hči pripoveduje zgodbo mladega dekleta, ki se znajde med izbrisanimi. O njej smo se pogovarjale na novembrskem bralnem srečanju ACS. Dekle, ki sebe dojema kot Slovenko, začne okolica čez noč obravnavati kot priseljenko, izdajalko slovenskega naroda in nezaželeno prebivalko, ki mora Slovenijo zapustiti. Študentka Katarina se, tako kot verjetno tudi večina njenih vrstnikov, ne zaveda prav dobro, kaj se dogaja. Ne more verjeti, da je zaradi svojega priimka in očetovega poklica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Slovenije in posledično za več let za družbo neha obstajati. Vztrajnost in iznajdljivost sta ji pomagali ostati doma. Cena je bila visoka: popolna odsotnost socialne varnosti, doma in izkoriščevalska delovna razmerja. Vojna za Slovenijo Velikokrat slišim, da je ta vojna trajala le deset dni in da ni veliko povedati. Tema je sicer vključena v učni načrt zgodovine. Zavod RS za šolstvo je v letu 2008 izdal s tem povezan priročnik za učitelje osnovnošolske in srednješolske zgodovine. Kljub temu pa članice bralnega kluba zaznavamo, da se o tem času (pre)malo pogovarjamo. Generacije, ki tega časa nismo doživele, o tem skoraj nič ne vemo. Obisk Parka vojaške zgodovine Pivka utegne to spremeniti na bolje. Zgodovinski dogodki so posameznike zaznamovali na zelo različne načine. Tudi med članicami bralnega kluba je tako. Od povsem vsakdanjega in nemotenega življenja do strahu pred izgubo bližnjih, ki so bili mobilizirani. Ravno zato, ker je osebno, je doživljanje zgodovinskega časa vredno izpostaviti pri našem strokovnem delu. Izkušnja vojne in njene posledice na posameznika so izjemno raznolike. Nekomu lahko vzame vse, za drugega se ne spremeni praktično nič. izbrísani -ega m (ȋ)državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih portal Fran Izbrisani Okupatorjevi hčeri (gre za avtobiografski roman) je vojna vzela praktično vse. Dom, družino, prijateljstva, osebno svobodo. »Jaz dolgo nisem vedela za to,« je bil odziv, ki ga je bilo težko priznati. Gre za temo, ki ni izpostavljena. 25.671 posameznikov pa je to usodo doživelo. Kdo je bil izbrisan? »Državljani drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, in v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.« (vir). Še vedno pa ne gre ne za medijsko ne literarno izpostavljeno področje. Okupatorjeva hči poleg Mazzinijevega romana in istoimenskega filma Izbrisana predstavlja eno redkih literarnih del, ki se ukvarja z izbrisanimi. Osebna identiteta »Vsak ima v familiji nekoga na -ić,« je izjava ene od udeleženk bralnega kluba. Kaj definira posameznika: njegov rojstni kraj, država rojstva, rojstna država staršev, priimek, subkultura in/ali s čim se identificira sam? Junakinjo romana je opredeljevalo mnogo tistega, s čimer se sama ni poistovetila. Zato ni mogla razumeti, zakaj ne more živeti običajnega življenja v državi, ki je zanjo predstavljala dom. Zakaj jo tako družina kot policija skuša poslati v državo, kamor je hodila zgolj na počitnice? Z osebno identiteto so imeli težave tudi nekateri, ki so sicer imeli urejeno prebivališče, vendar je njihov priimek kazal priseljensko ozadje. To stanje lahko razširimo tudi na današnji čas na širše družbene skupine, ki se zaradi svojega družinskega izvora še vedno soočajo z ovirami. Knjiga je v nas spodbudila sočutje in nas združila v razumevanju življenjskih situacij različnih ranljivih skupin odraslih. Približala nam je tematiko izbrisanih, zato jo kljub pomanjkljivemu uredniškem delu članice bralnega kluba priporočamo v branje vsem strokovnim sodelavcem v izobraževanju odraslih in širši javnosti. Meta Brečić-Ločičnik (meta.brecic-locicnik@acs.si), ACS

Knjiga s podnaslovom Obvladovanje notranjih in zunanjih konfliktov je izšla letos pri Zavodu Rakmo. Njen avtor je coach, mediator in trener mediatorjev Marko Iršič. Sestavljena je iz sedmih vsebinskih poglavij in Sklepa. Pomikamo se od definicije notranjega in zunanjega konflikta, dejavnikov, ki vplivajo nanje, ter posledic. Notranji in zunanji konflikti so med seboj tesno prepleteni. Avtor v 4. poglavju podrobneje predstavi vrste notranjih konfliktov, v 5. in 6. pa smernice in tehnike njihovega obvladovanja. 7. poglavje je namenjeno obvladovanju negativnih čustev. Med drugim v njem najdemo smernice za obvladovanje jeze, odpravljanje strahu, zaskrbljenosti in drugih zadregah, v katere se spravimo zaradi čustev. Ena od najpomembnejših tehnik reševanja konfliktov je zavezništvo, kar pomeni obravnavanje drug drugega kot zaveznika oziroma kot partnerja pri razreševanju konflikta, ki je skupen problem. Zavezništvo z drugimi besedami pomeni, da skušamo poraziti konflikt, ne drug drugega. Marko Iršič Med Scilo in Karibdo Dodana vrednost priročnika je, da ne navaja le teoretičnih izhodišč, pač pa nas stalno vabi, da preverimo svoje ravnanje in navade. Tehnike in smernice lahko nemudoma uporabimo v praksi. Znanje ne samo pridobivamo, ampak tudi ponotranjimo in torej osebnostno rastemo. Knjigo si lahko izposodite v Knjižnici Andragoškega centra Slovenije. Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

Skupina zaposlenih iz Središča za raziskave in razvoj Andragoškega centra Slovenije (ACS) se je med 24. in 28. novembrom mudila na Irskem. V okviru programa Erasmus+ mobilnost – sledenje na delovnem mestu – smo si ogledale delo različnih inštitucij za izobraževanje odraslih (IO). Namen našega obiska je bil spoznati izobraževalni sistem na Irskem, predvsem pa različne pristope in metode dela z najbolj ranljivimi skupinami odraslih. Zanimalo nas je, kako jih dosegajo. Poseben poudarek je bil tudi na spoznavanju programov in pristopov k razvoju pismenosti odraslih ter izboljšanju udeležbe odraslih v izobraževanju. Med bivanjem na Irskem smo obiskale šest ustanov, ki se na različnih ravneh irskega sistema izobraževanja odraslih ukvarjajo z ranljivimi skupinami odraslih: brezposelnimi, priseljenci, bivšimi odvisniki in zaporniki ter osebami z duševnimi in telesnimi primanjkljaji. Nacionalna organizacija za izobraževanje odraslih AONTAS je bila naša organizacija gostiteljica. Prizadeva si zagovarjati in lobirati za kakovostno izobraževanje za vse odrasle ter ozaveščati o vplivu učenja odraslih na življenje ljudi in družbo. AONTAS sodeluje pri razvoju politik, izvaja raziskave, koordinira nacionalne projekte in vodi nacionalno mrežo za vseživljenjsko učenje. Pripravlja programe za odrasle, ki niso zaključili rednega izobraževanja ali se želijo vrniti v izobraževanje. Spoznali smo, kako z mreženjem, zagovorništvom in projektnim sodelovanjem spodbujajo dostopnost, kakovost in enakost v vseživljenjskem učenju. S svojimi dogodki, kot so Learner’s Forums in Learner’s Voice, poskrbijo, da je v središču glas učečih se. Druga nacionalna organizacija, ki smo jo obiskali, je bila NALA – Nacionalna agencija za pismenost odraslih. Njeno poslanstvo je izboljšati bralne, pisne, numerične in digitalne spretnosti odraslih ter zagotoviti, da ima vsak odrasli dostop do kakovostnega učenja. Zagotavljajo pa tudi programe uporabe preproste angleščine, usposabljanja za tutorje v programih temeljnih zmožnosti. Uslužbence v javnih ustanovah usposabljajo za komuniciranje z ranljivimi skupinami, ki imajo težave s pismenostjo. Gostoljubno so nas sprejeli še v štirih organizacijah, ki se neposredno ukvarjajo z izobraževanjem ranljivih skupin odraslih. IONU je nacionalna organizacija, ki zastopa interese brezposelnih oseb na Irskem in spodbuja njihovo aktivno vključevanje v družbo. S svojimi izobraževalnimi programi za brezposelne skrbi za socialno vključenost, opolnomočenje brezposelnih ter spodbujanje vseživljenjskega učenja kot poti iz socialne izključenosti. Matt Talbot Community Trust sodeluje z odraslimi, ki so bili v preteklosti izpostavljeni socialni izključenosti, odvisnosti ali kazenskemu sistemu. S celostnim pristopom, ki vključuje izobraževanje, svetovanje, terapijo in skupnostno podporo, organizacija pomaga posameznikom ponovno vzpostaviti občutek lastne vrednosti in aktivno sodelovati v družbi. Njihov program deluje po principu projektnega učenja. Izhajajo iz potreb skupnosti. Dublinski center za izobraževanje odraslih – DALC je specializiran za individualne in skupinske programe učenja osnovne pismenosti, temeljnih spretnosti in osebnega razvoja za najbolj neizobražene. Njihovi udeleženci prihajajo iz vrst najbolj marginaliziranih skupin, bivših zapornikov, imigrantov in beguncev, ki niso bili deležni izobraževanja niti doma. Večina udeležencev začenja s programi na osnovni stopnji.  Poleg skupnih dejavnosti v razredu uporabljajo še dialoško učenje, model socialne prakse in kombinirano učenje z uporabno najbolj osnovnih digitalnih veščin (uporaba Google Drive, Zoom, WhatsApp). LMETB  – Louth & Meath Eduaction and Training Board je največji ponudnik izobraževanj in usposabljanj v irskih okrožjih Louth in Meath. Letno zagotavlja široko paleto izobraževanj in usposabljanj več kot 30.000 študentom in učencem, odgovoren pa je tudi za široko paleto izobraževanj za odrasle v obeh okrožjih, vključno s storitvami učenja odraslih, skupnostnim učenjem, pobudo Nazaj v izobraževanje (Back to Education) in svetovanjem za odrasle. Obiskali smo njihov Center za skupnostno izobraževanje in usposabljanje, kjer so nam predstavili izobraževalne programe skupnosti. Vanje se vključujejo posamezniki in skupine, ki se soočajo z izobraževalno in socialno prikrajšanostjo ali socialno izključenostjo. Izvajajo se v neformalnih, skupnostnih okoljih; namenjeni pa so osebnemu razvoju ter razvoju temeljnih spretnosti in življenjskih spretnosti udeležencev. Ogledali smo si njihovo Središče za učenje odraslih. Vanj se lahko brezplačno vključijo vsi, ki želijo izboljšati svoje osnovne spretnosti jezika in branja, matematične ali računalniške spretnosti v podpornem okolju. Zagotavljajo tudi tečaj angleščine za govorce drugih jezikov (ESOL) in svetovalno središče. Pokazali so nam tudi senzorno sobo, v katero se lahko umaknejo tako udeleženci kot mentorji, ko potrebujejo odmik, tišino in samoto. V teh štirih organizacijah smo se srečali tudi z udeleženci. Slišali smo, kaj jim pomeni, da se kljub slabim izkušnjam iz osnovnega izobraževanja in manku znanja lahko spet izobražujejo. Iz njihovih ust smo dobili potrditev besed, ki so nam jih povedali na nacionalnih ustanovah: da je v središču njihovih prizadevanj – pred izobraževanjem, med njim in po njem – vedno učeči se, njegovo dobro počutje, samozavest in zadovoljstvo. Njegov glas se upošteva tako pri pripravi programov, preverjanju kakovosti izobraževanja kot tudi pri usmerjanju politik. Pravica do izobraževanja je zapisana v irsko ustavo in na to nikoli ne pozabijo, še posebno, ko gre za najbolj ranljive. Ena od oblik, kjer se glas učečega se najbolj upošteva, je skupnostno učenje. Večina programov za ranljive skupine, tudi programov za krepitev pismenosti odraslih, je akreditiranih. To pomeni, da udeleženci lahko pridobijo javno veljavno potrdilo, na katerem je razvidna tudi dosežena stopnja na nacionalnem kvalifikacijskem okvirju. Ob pridobitvi teh so  udeleženci iz ranljivih supin še posebno ponosni. Izdaja jih nacionalna agencija, odgovorna za spodbujanje kakovosti, integritete in ugleda irskega sistema nadaljnjega in visokošolskega izobraževanja Quality and Qualification Ireland – QQI. Spoznanja, ki smo jih pridobile na Irskem, nam bodo posredno koristila pri delu v Laboratoriju za profesionalni razvoj, ki ga razvijamo v okviru projekta EKP1 – Krepitev vseživljenjskega učenja. Pomagala nam bodo pri inoviranju prakse izobraževalcev odraslih, tj. pri razvoju novih znanj za boljše predvidevanje potreb po novih kompetencah odraslih. Na nov način bomo pristopile k razvoju znanja, orodij, gradiv in programov za prilagajanje ciljnim skupinam. Še posebej bodo v pomoč pri krepitvi usposobljenosti izobraževalcev odraslih in spodbujanju njihovega kariernega razvoja. Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS

Center za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje od lanskega septembra sodeluje v mednarodnem programu Interreg Alpine Space. Gre za projekt APOLLO, v katerem je povezanih deset partnerjev iz štirih alpskih regij – Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Iz Slovenije pri projektu poleg CIK Trebnje sodelujeta tudi Fakulteta za organizacijske študije (FOŠ) Novo mesto ter Mestna občina Novo mesto, kar omogoča celovit pristop k izzivom sodobnega delovnega in življenjskega okolja. Projekt APOLLO si prizadeva izboljšati blaginjo delovno aktivnega prebivalstva z vzpostavljanjem tesnejšega sodelovanja med javnimi upravami, raziskovalnimi institucijami, podjetji in drugimi deležniki na področju teritorialnega povezovanja. Ključno vlogo ima pri tem digitalizacija, ki jo projekt prepoznava kot sredstvo za spodbujanje družbenih inovacij in uvajanje novih rešitev v javne storitve ter delovne procese. Cilji in osrednja vsebinska izhodišča Glavni cilj projekta je nagovoriti sodobne izzive, s katerimi se srečuje delovno aktivno prebivalstvo. To so med drugim: nove potrebe pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (demografske spremembe, podpora družinam, e-zdravje), novi modeli dela, kot sta delo na daljavo in prilagodljiv delovni čas, inovativne oblike teritorialnega sodelovanja med podjetji in javnimi institucijami, vpliv digitalizacije na upravljanje človeških virov in organizacijske procese. Dosedanje delo slovenskih partnerjev V prvem obdobju projekta so partnerji v vseh sodelujočih državah izvedli fokusne skupine za zbiranje potreb, izzivov in predlogov lokalnih okolij. V Sloveniji je fokusno skupino izvedla Mestna občina Novo mesto, rezultati pa so služili kot temelj za oblikovanje prvih izobraževalnih aktivnosti. Na podlagi pridobljenih vpogledov je CIK Trebnje skupaj s FOŠ Novo mesto zasnoval in izvedel dve strokovni usposabljanji. Njun namen je bil okrepiti mehke in digitalne kompetence zaposlenih ter jih opremiti z znanji, ki so vse bolj ključna za sodobno delovno okolje. Prvo usposabljanje je obravnavalo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Poudarili smo izzive izgorelosti, vpliv digitalizacije na delovne navade ter širjenje novih modelov dela, kot sta hibridno delo in štiridnevni delovni teden. Predavateljice dr. Lejla Imamović Lerić, Ana Furlani in dr. Zinka Kosec so udeležencem predstavile rezultate projekta APOLLO, pomen pravice do odklopa ter vlogo dobrega počutja pri produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. Drugo usposabljanje je bilo posvečeno digitalizaciji in digitalni preobrazbi. Udeleženci so spoznali, kako lahko podatki, digitalna orodja in nove storitve izboljšajo odločanje, komunikacijo in upravljanje organizacij. Mag. Igor Makovec je predstavil praktične vidike poslovne inteligence in rabe podatkov. Dr. Sabina Popit pa je prikazala Digitalni servis za občane kot primer dobre prakse digitalnih rešitev v javni upravi. Trenutno stanje in prihodnji koraki Projekt APOLLO je vstopil v drugo fazo, ki bo namenjena pilotnemu testiranju rešitev. V Sloveniji bo pilotna pobuda usmerjena v razvoj digitalnih orodij, ki bodo poenostavile komunikacijo med občani Mestne občine Novo mesto in občinsko upravo ter izboljšala dostop do javnih storitev. V naslednjih mesecih bodo partnerske organizacije nadaljevale z razvojem in testiranjem inovativnih pristopov, ki bodo prispevali k učinkovitejši, bolj vključujoči in uporabniku prijazni podpori prebivalcem. V CIK Trebnje se veselimo nadaljnjih korakov projekta APOLLO. Verjamemo, da bomo s tesnim mednarodnim sodelovanjem in angažiranostjo partnerskih institucij prispevali k oblikovanju sodobnega, trajnostnega in ljudem prijaznega delovnega okolja. Projekt že zdaj ustvarja pomembne temelje za razvoj inovativnih digitalnih rešitev, ki bodo prispevale k boljši blaginji prebivalstva v alpskem prostoru. Tanja Vrčkovnik Kravcar (tanja.vrckovnik.kravcar@ciktrebnje.si) CIK Trebnje  

Projekt SCHOOLinHUB prinaša inovativen in celosten program v predšolskem izobraževanju za podporo jezikovnemu učenju in integraciji migrantov – otrok in staršev – na podlagi pristopov CLIL (angl. Content and Language Integrated Learning), socialnih zgodb in igrifikacije. Migracije vplivajo na življenje ljudi, še preden se njihovi učinki pokažejo v statistiki. Najmočneje pa jih občutijo otroci. Za številne, ki prispejo v novo evropsko okolje, je šola prvi prostor, kjer poskušajo razumeti tuj svet. Predstavljajte si šestletnega otroka, ki prvič stopi v učilnico in ne razume niti ene besede. Rad bi našel prijatelje, sledil pouku, razumel učiteljičin glas – a vse skupaj je zanj uganka, ki je še ne zna rešiti. Tu nastopi evropski projekt SCHOOLinHUB. Z zelo konkretnimi orodji pomaga otrokom, staršem in strokovnim delavcem premostiti prve, najtežje korake integracije. Temelji na preprostem, a izjemno pomembnem spoznanju. Vključenost ni obrazec ali politika – vključenost se dogaja v odnosih, v vsakdanjih majhnih trenutkih, ki lahko otrokom in staršem spremenijo življenje. V projektu pripravljamo socialne zgodbe, vizualne pripomočke, igre, podkaste in webinarje. Tako pomagamo staršem in otrokom, da se lažje znajdejo v novem okolju, zberejo pogum in navežejo prve stike. Staršem SCHOOLinHUB ponuja jasne informacije o tem, kako deluje šola, kako komunicirati z učitelji in kako podpreti otrokovo učenje doma. Ko se starši počutijo varno in informirano, to neposredno okrepi občutek varnosti in samozavesti njihovih otrok. Učiteljem pa projekt prinaša praktične strategije za delo v večjezičnih razredih – majhne prilagoditve, ki močno izboljšajo vključenost vseh učencev. Tako nastajajo trenutki, ki štejejo: otrok, ki se nasmehne, ko končno razume novo besedo; starš, ki se po srečanju počuti mirneje; učitelj, ki vidi, da je njegova učna ura dosegla prav vse. SCHOOLinHUB posebej poudarja bistveno dejstvo: izobraževanje odraslih – strokovnih delavcev in staršev – je ključno za opolnomočenje otrok. Ko odrasli razumejo, znajo in zmorejo, lahko otrokom ustvarijo okolje, v katerem se počutijo sprejete, varne in pripravljene rasti. Tako projekt gradi šole in skupnosti, kjer pripadnost ni le cilj, temveč resnično doživetje vseh, ki vanje vstopijo. V projekt SCHOOLinHUB je vključenih 13 partnerjev iz različnih evropskih držav. V Razvojnem izobraževalnem centru Novo mesto smo ponosni in hvaležni, da lahko kot partner sodelujemo pri sooblikovanju spodbudnega, multikulturnega in vseživljenjskega učnega okolja. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani. Tina Kržišnik (tina.krzisnik@ric-nm.si), RIC Novo mesto

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma je sodeloval v projektu Erasmus+ Warming schools. Partnerji so si postavili za cilj prilagoditev programa poklicnega in strokovnega izobraževanja za trg dela v skladu z najsodobnejšim znanjem pri reševanju okoljskih izzivov v ključnih gospodarskih sektorjih. V projektu so sodelovale organizacije iz štirih afriških (Kenija, Ruanda, Somalija in Tanzanija) in štirih evropskih držav (Italija, Nemčija, Slovenija in Švedska). Ob sofinanciranju EU so novembra izdale Priročnik o okoljski trajnosti. Namenjen je šolam, prostovoljcem in vsem, ki vzdržujejo skrben odnos do okolja. Avtorji so pojasnili pojem trajnosti. Podrobneje so predstavili načela trajnosti in krožno gospodarstvo. Podana je primerjava med linearnim in krožnim gospodarstvom. Sledi poglavje o onesnaževanju in varstvu okolja, kjer so med drugim predstavljeni vzroki in vplivi onesnaževanja. Pomembno poglavje je tudi onesnaževanje zraka in toplogredni plini. Po podrobnem teoretičnem delu so predstavljene priporočene učne dejavnosti. Sledijo poglavja o vodi, tleh, ravnanju z odpadki. Pomembne vsebine so povezane s Cilji trajnostnega razvoja, biodiverziteto, podnebnimi spremembami in Evropskim zelenim dogovorom. V Priročniku so navedeni tudi številni uporabni viri. Dostopen je v slovenščini v elektronski obliki. Anton Goršin (anton.gorsin@guest.arnes.si), Grm Novo mesto

14. novembra smo se zaposleni na ACS zbrali na strokovnem srečanju. Udeleženke projekta mobilnosti akreditiranih organizacij ERASMUS+ smo delile ključne ugotovitve in vtise s tridnevnega študijskega obiska na Finskem (10.–12. septembra). Srečanje smo zasnovale v dveh delih. V prvem smo predstavile bogat program obiska, ki je zajemal več tematskih sklopov in prinesel številne navdihujoče prakse. Drugi del je bil namenjen sproščenemu pogovoru z dvema mladima Fincema, ki živita v Ljubljani. Keravan Opisto – organizacija gostiteljica Finski sistem izobraževanja odraslih izstopa po močni mreži liberalnega izobraževanja, modelu liberal adult education. Temelji na odprtem, prostovoljnem in dostopnem učenju za vse generacije, brez omejitev in vstopnih pogojev. Gre za neformalno izobraževanje, usmerjeno v osebni razvoj, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in dobrobit posameznika ter skupnosti. Keravan Opisto je značilen primer takšne ustanove: deluje pod okriljem občine, tesno sodeluje z lokalno knjižnico, društvi in kulturnimi organizacijami. Izvaja širok nabor programov – od jezikov, umetnosti in digitalnih spretnosti do vsebin za zdrav življenjski slog in državljansko učenje. Njihovo vodilo je vprašanje: Kaj je kakovost življenja? Zadnja leta pa se vse bolj usmerjajo tudi k vključevanju ranljivih skupin, predvsem priseljencev. Knjižnice kot središče učenja, skupnosti in dostopa do znanja Obiskali smo dve finski knjižnici: Mestno knjižnico Kerava in ikonično knjižnico Oodi v Helsinkih. Obe odražata finsko prepričanje, da so knjižnice mnogo več kot le mesta za izposojo knjig – so pravi skupnostni centri. Delujejo kot odprta, prijazna okolja, kjer lahko ljudje vseh starosti berejo, se učijo, ustvarjajo in družijo. Knjižnica Kerava je bila razglašena za knjižnico leta 2024. Ponuja tople, svetle prostore za branje in učenje, bogat mladinski oddelek ter širok nabor kulturnih dogodkov za lokalno skupnost. Poleg izposoje gradiva omogoča uporabo računalnikov, 3D-tiskalnikov, udeležbo na delavnicah ter programih za otroke, družine in starejše. Posebnost so izposoja družabnih iger, izmenjevalnica otroških oblačil in opreme ter jezikovni tečaji za priseljence. V kotičku Onnila (happy place) je poskrbljeno tudi za varstvo otrok v času tečajev. Knjižnica Oodi v Helsinkih je večnamenska kulturna ustanova. Poleg razkošnih bralnih površin ponuja glasbene snemalne studie, sobe za igre in srečanja, orodjarno, foto/video opremo, šivalne stroje, kuhinjo ter 3D-tiskalnike. Uporabniki lahko rezervirajo prostore za ustvarjanje, knjižnica pa gosti razstave, predavanja, koncerte in delavnice. Oodi je zasnovana kot prostor, ki spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in svobodno uporabo javnega prostora. Oba kraja potrjujeta, da Finci knjižnice vidijo kot ključne stebre družbe – kraje, kjer se ljudje počutijo dobrodošle, razvijajo svoje interese in kjer je znanje dostopno vsem. Umetna inteligenca in digitalna preobrazba v javnih organizacijah Sodelavke smo imeli priložnost spoznati tudi pilotni projekt Kerava AI. Predstavlja uvajanje orodja Microsoft 365 Copilot v javne službe kot del digitalne preobrazbe. Zaposlenim želijo omogočiti večjo učinkovitost, varnost ter podporo, saj umetna inteligenca (UI) postaja ključni dejavnik optimizacije procesov. Cilj projekta je raziskati, kako lahko generativna UI podpira delo s podatki, izboljša komunikacijo in poveča produktivnost zaposlenih, pri tem pa zagotavlja varnost in skladnost z zakonodajo. Vizija je ustvariti okolje, kjer umetna inteligenca dopolnjuje človeško delo, ne pa ga nadomešča. Projekt je potekal v dveh fazah: najprej se je vanj vključilo 50 zaposlenih, avgusta pa še 40. Pred vključitvijo so vsi morali opraviti obvezno usposabljanje za varno uporabo Copilota. Maja so opravili vmesno evalvacijo, končna bo po zaključku projekta (decembra). Uspeh projekta bo dosežen, če bo po pilotni fazi jasno, pri katerih nalogah je Copilot najbolj uporaben in ali je smiselno nadaljevati z delom, podprtim z UI. Keuda – finski model sodobnega poklicnega izobraževanja in digitalne preobrazbe Šolski center Keuda je največji ponudnik poklicnega in strokovnega izobraževanja (VET) na Finskem. Sedež ima v regiji Uusimaa, kjer deluje v desetih kampusih. Ustanoviteljice so občine Järvenpää, Kerava, Mäntsälä, Nurmijärvi, Pornainen, Sipoo in Tuusula. Letno izobražuje približno 12.000 udeležencev, od tega več kot polovico odraslih, ter ponuja več kot 80 programov, tudi v angleščini. Posebnosti finskega sistema sta odprtost in modularnost – poklicna pot lahko vodi na univerzo, izobraževanje pa je tesno povezano z delom in kompetencami. Vsak udeleženec ima osebni razvojni načrt (HOKS), ki temelji na predhodnem znanju in določa cilje ter potek študija. Imeli smo priložnost obiskati in si ogledati njihovo enoto v Keravi – Keuda Talo. Poleg učnih prostorov imajo udeleženci tam na voljo učne laboratorije, svetovalne prostore, dvorano za lokalne prireditve, kinodvorano. Družijo in učijo se lahko v konferenčnih prostorih in restavraciji, ki je odprta tudi za občane. Keuda je vodilna na področju e-izobraževanja, saj ponuja največ spletnih programov, predvsem za zaposlene. Uporablja platformo Moodle (Pinja) in MS Teams z vgrajenimi interaktivnimi možnostmi ter preverjanjem plagiatorstva. Tamkajšnja digitalna opremljenosti in razvitost sta nas navdušili. V izobraževanje vključujejo umetno inteligenco, virtualno in razširjeno resničnost ter robotiko. Pilotno uporabljajo Microsoft Copilot, razvijajo digitalne učne igre (Seppo), interaktivna okolja (Thinglink), platforme VR (WondaVR) ter orodja za ustvarjanje podkastov in videovsebin. V Digilabu Keuda potekajo inovacije, kot so uporaba robotov (Nao, Pepper, Buddy, Mini) pri učenju jezikov in tehnologije ter aplikacije za 3D predstavitve notranjih prostorov (Matterport). Keuda je zgled sodobnega poklicnega izobraževanja, ki združuje fleksibilnost, individualizacijo in digitalne inovacije. Z vključevanjem UI, VR in robotike ustvarja okolje, kjer se tradicionalno učenje prepleta z naprednimi tehnologijami. To študentom omogoča pridobivanje kompetenc za prihodnost. Možnosti izobraževanja za tujce in vključevanje priseljencev v lokalno okolje Na obisku smo imele priložnost spoznati nov izobraževalni program, ki je del integracijskega programa za priseljence. Ta poleg osnovnih informacij, svetovanja in podpore vključuje tudi individualni načrt integracije, pripravljen po potrebah posameznika. Sestavljen je iz izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in drugih dejavnosti za lažje vživljanje v družbo, tudi tečaj jezika. Podobno kot v Sloveniji tudi na Finskem priseljenci na vključitev v jezikovne tečaje dolgo čakajo. Poleg tega je učenje finščine zahtevno in dolgotrajno. Da bi jih čim hitreje opremili s ključnimi informacijami o življenju na Finskem, so uvedli t. i. tečaj državljanske orientacije. Zanj je značilno, da poteka v maternem jeziku priseljencev ali v jeziku, ki ga razumejo (npr. angleščini), je krajši (70 ur), brezplačen in dostopen takoj po prihodu v državo. Na tečaju dobijo vse informacije, potrebne za začetek življenja in organizacijo bivanja na Finskem V drugem delu srečanja sta se nam pridružila mlada Finca, Meri Lahti in Tommi Lehto. V pogovoru sta nam zaupala, zakaj sta se odločila, da eno leto preživita v Sloveniji. Meri je medicinska sestra in je vpisana na magistrski študijski program nutricistika, ki ga opravlja na daljavo. Tommi je magister kemije in išče zaposlitev v Ljubljani. Ravno tega dne je imel prvi razgovor. V prostem času je igralec floorballa in pomočnik trenerja v škofjeloškem klubu.  Njuna osebna izkušnja je srečanje obogatila z neposrednim pogledom na medkulturno učenje, prilagajanje novemu okolju in pomen poguma pri iskanju novih priložnosti. Dogodek nas je znova spomnil, kako dragocena so mednarodna povezovanja, ki poleg izmenjave strokovnega znanja gradijo mostove razumevanja, sodelovanja in odprtosti med ljudmi. Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), Milena Zorić Frantar (milena.zoric.frantar@acs.si), Ana Frangež Kerševan (ana.frangez.kersevan@acs.si), Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si) in Urška Pavlič (urska.pavlic@acs.si), vse ACS

Razpis Erasmus+ 2026 prinaša sveže priložnosti za učeče se odrasle, izobraževalce, ljudske univerze, knjižnice, muzeje in druge institucije, ki izvajajo splošno izobraževanje odraslih in želijo okrepiti mednarodno sodelovanje. Program z več kot 5,2 milijarde evrov proračuna podpira projekte, ki krepijo ključne spretnosti odraslih, spodbujajo vseživljenjsko učenje, digitalni in trajnostni prehod ter vključevanje oseb z manj

Kako lahko izobraževalci odraslih oblikujejo programe, ki udeležence opremijo za uspeh v hitro spreminjajočem se svetu dela? Odgovore je ponudila spletna razprava Razvoj spretnosti prihodnosti v izobraževanju odraslih, ki je bila 20. novembra pod okriljem Evropske mreže za temeljne spretnosti (EBSN). Razprava je združila vodilne strokovnjake in raziskovalce, ki so predstavili inovativne pristope za prenos

Ste vedeli, da vam lahko vaše sodelovanje na platformi EPALE odpre vrata do mednarodnih dogodkov in povezovanja z vrhunskimi strokovnjaki izobraževanja odraslih? To je dokazala slovenska članica EPALE, Ana Kaučič iz Ljudske univerze Ormož. Kot najbolj aktivna članica slovenske skupnosti je prejela ekskluzivno nagrado – udeležbo na konferenci EPALE Passages 2025 v Bruslju. Za najbolj aktivne člane skupnosti so organizatorji pripravili posebne aktivnosti. Ana je svoje izkušnje povzela v spletnem dnevniku. Poleg strokovnih vsebin je bila konferenca odlična priložnost za navezovanje stikov z drugimi izobraževalci odraslih, izmenjavo izkušenj ter oblikovanje idej za prihodnje projekte. Takšna srečanja potrjujejo, kako pomembno je sodelovanje in povezovanje v evropskem prostoru. Ana Kaučič LU Ormož Na konferenci sta jo posebej nagovorili dve misli: izjava udeleženke iz Avstrije, da se morajo nekatere udeleženke unlearn to learn – opustiti znanje, da bi se naučile; vprašanje moderatorke: »Kaj nam osebno preprečuje izboljševanje kompetenc, usmerjenih v prihodnost? Zakaj se ne učimo?« Odkrijte, kako je konferenca povezala preteklost, sedanjost in prihodnost izobraževanja odraslih: Passages 2025 – konferenca, ki povezuje. Kako lahko tudi vi postanete heroj EPALE? Zbirajte značke EPALE in bodite aktivni: objavljajte prispevke, všečkajte objave drugih in zbirajte všečke svojih objav, komentirajte in delite svoje izkušnje ter zbirajte komentarje lastnih objav, spodbujajte razpravo. Zakaj se splača? Aktivni člani pridobijo večjo prepoznavnost v evropskem prostoru, dostop do mednarodnih mrež in priložnost za udeležbo na ekskluzivnih dogodkih EPALE. Odkrijte, kako zbirati značke in povečati svojo vidnost. Se tudi pri vas dogaja kaj zanimivega? Ustvarite tematski prispevek ali delite razmišljanje o aktualni temi s skupnostjo izobraževalcev odraslih. Vabimo vas k objavi virov, projektnih informacij in rezultatov. Obiščite platformo EPALE, se registrirajte ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo! Že objavljene vsebine lahko všečkate, komentirate, z avtorji prispevkov delite svoje mnenje ali jim postavite vprašanje. Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS